Vpliv termične modifikacije lesa na utrjevanje lepil in kakovost lepilnih slojevKariž, Mirko (Avtor) Šernek, Milan (Mentor) lepljenjetermična modifikacija lesautrjevanje lepilreologijadelaminacijastrižna trdnostlepilni spojilessmrekalepilolastnostiProučevali smo vpliv temperature termične modifikacije na utrjevanje in kakovost lepilnih spojev. Uporabili smo les smreke, ki je bil termično modificiran pri temperaturah 150, 170, 190, 210 in 230 °C ter različna lepila: fenol-formaldehidno (FF) za vroče lepljenje ter tri lepila za hladno lepljenje: polivinilacetatno (PVAc), poliuretansko (PU) ter melamin-urea- formaldehidno (MUF). Utrjevanje lepil smo spremljali z merjenjem reoloških lastnosti z reometrom pri čemer smo namesto standardnih aluminijastih diskov uporabili diske iz termično modificiranega lesa z različno stopnjo modifikacije ter z različnimi vlaţnostmi. Uporabili smo oscilatorni test z "multiwave" tehniko merjenja. Ugotovili smo, da so PVAc, PU ter MUF lepila utrjevala počasneje glede na stopnjo termične modifikacije lesa, vendar so bili razlogi različni. PVAc in MUF lepili sta utrjevali počasneje zaradi slabše absorpcije vode v modificiran les, PU lepilo pa zaradi niţje vlaţnosti modificiranega lesa. Termična modifikacija lesa je vplivala tudi na striţno trdnost lepilnih spojev. Striţna trdnost FF lepilnih spojev je padala z naraščanjem temperature modifikacije lepljencev, kar je bila posledica manjše utrjenosti lepila in niţje trdnosti modificiranega lesa. Po namakanju v vodi se je striţna trdnost FF spojev prepolovila, vendar so bolj modificirani preskušanci obdrţali večji deleţ začetne trdnosti. Povprečna efektivna penetracija FF lepila je sicer nekoliko naraščala s stopnjo modifikacije, vendar razlike niso bile statistično značilne. Termična modifikacija je zmanjšala omočitev površine lesa z vodo, toda izboljšala omočitev površine lesa s FF lepilom. Pri spojih s PVAc lepilom sta striţna trdnost spojev in deleţ loma po lesu padala s stopnjo termične modifikacije tako pri suhih preskušancih kot po namakanju preskušancev v vodi. Trdnost suhih PU lepilnih spojev se je zniţala glede na stopnjo termične modifikacije lesa, vendar manj kot pri PVAc lepilu. Po namakanju preskušancev v vodi pa sta se trdnost PU spojev in deleţ loma po lesu povečevala s stopnjo modifikacije lesa. Razlog je bil verjetno v navzemu vode in nabrekanju lesa. Navzem vode med 24 urnim namakanjem lepljencev v vodi je padal s stopnjo termične modifikacije lesa. Pri MUF lepilu je striţna trdnost suhih spojev padala s stopnjo termične modifikacije nekoliko bolj kot pri PU lepilu, vendar precej manj kot pri PVAc lepilu. Po namakanju preskušancev je striţna trdnost MUF spojev padla na polovico začetne trdnosti suhih spojev ter bila neodvisna od stopnje termične modifikacije, vendar je deleţ loma po lesu ostal 100 %. Skupna ugotovitev pri vseh lepilih je bila, da višja kot je bila stopnja termične modifikacije, manjša je bila deformacija pri kateri je prišlo do loma ter bolj krhek je bil lom. Skupna delaminacija PVAc lepilnih spojev je bila precej velika in se je povečevala s stopnjo termične modifikacije lesa. Pri PU in MUF lepilnih spojih izrazite delaminacije ni bilo.[M. Kariž]20112021-05-07 13:59:31Doktorska disertacija126881sl