<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126878"><dc:title>Izkopne metode predorov pri nizkem nadkritju</dc:title><dc:creator>Grmek,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovičić,	Vojkan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žarn,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izkop predorov</dc:subject><dc:subject>nizko nadkritje</dc:subject><dc:subject>predor Pekel</dc:subject><dc:description>Skupaj s hitro urbanizacijo in povečano gospodarsko rastjo po svetu se povečujejo tudi zahteve po hitrejših in zanesljivejših transportnih poteh. Velik del napredka v hitrosti transporta na kopnem lahko pripišemo izgradnji predorov. Ti med seboj povezujejo mesta in pomembna gospodarska središča po najkrajših možnih poteh. To pomeni, da so inženirji odgovorni za gradnjo teh predorov, velikokrat soočeni z zahtevnimi geološkimi in gradbenimi pogoji, ki med drugim zajemajo tudi gradnjo predorov pri nizkem nadkritju.
Stabilnost predora med gradnjo, ter posedki na površju, ki se kažejo kot posledica izkopa, so v primeru nizkega nadkritja zahteven del gradnje predora in pogosto predstavljajo velik inženirski izziv. V ta namen so bile razvite različne izkopne metode in ukrepi, ki se uporabljajo v gradnji predorov po vsem svetu, ter so tudi osrednji del tega diplomskega dela. Na konkretnem primeru bo predstavljena delna izgradnja severnega portala železniškega predora Pekel na relaciji Maribor–Šentilj, ki zajema različne tehnološke izzive predstavljene v tem diplomskem delu. Za konec bom ugotovitve pridobljene pri gradnji predora Pekel predstavil v obliki diskusije in zaključnih sklepov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-07 09:00:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126878</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
