<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126747"><dc:title>Ugotavljanje znanja, razumevanja, mnenj ter težav, s katerimi se srečujejo študenti zdravstvene nege, v povezavi z negovalnimi diagnozami</dc:title><dc:creator>Sevšek,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>proces zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Uvod: Negovalne diagnoze predstavljajo osnovo za izbiro ustreznih in pravilnih intervencij zdravstvene nege, s katerimi medicinske sestre dosežejo željene rezultate. Zaradi česar je potrebno študente zdravstvene nege poučiti, kako pomembno je postavljati negovalno diagnozo in uvajati postopek odločanja ter ustvarjati načrte zdravstvene nege med kliničnimi nalogami. Namen: Predstaviti znanje, dojemanje in mnenje študentov 2. in 3. letnika Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, v povezavi z negovalnimi diagnozami, ter preučiti težave, s katerimi se srečujejo pri uporabi le-teh. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo in kvantitativni raziskovalni dizajn. Za postavitev teoretičnih izhodišč in za oblikovanje ustreznega anketnega vprašalnika je bila pregledana tuja in domača strokovna ter znanstvena literatura. Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo programa Excel. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli v programu IBM SPSS 25. Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da način in letnik študija ter predhodno opravljena srednja zdravstvena šola statistično značilno ne vplivajo na boljše razumevanje negovalnih diagnoz. 52 % študentov se je strinjalo, da negovalne diagnoze predstavljajo prednostno temo zdravstvene nege. 41 % študentov navaja, da se med pripravo načrtov zdravstvene nege pogosto srečujejo s težavami pri oblikovanju točnih negovalnih diagnoz. Z oblikovanjem negovalnih diagnoz po načinu NANDA-I se je med izobraževanjem srečalo 97 % študentov. Študenti trdijo, da uporabo negovalnih diagnoz v kliničnem okolju ovira predvsem pomanjkanje motivacije in nadzora med medicinskimi sestrami ter odnos medicinskih sester do uporabe negovalnih diagnoz. 42 % študentov misli, da klinični mentorji posvečajo več pozornosti medicinskim diagnozam kot negovalnim diagnozam. Glede posvečanja več pozornosti medicinskim kot negovalnim diagnozam s strani visokošolskih učiteljev, je 40 % študentov neopredeljenih. Razprava in zaključek: Negovalne diagnoze predstavljajo osnovo in najpomembnejši element pri procesu zdravstvene nege. Zato je potrebno, da več časa namenimo predvsem preučevanju, kateri načini učenja so najbolj primerni za poučevanje negovalnih diagnoz. Iz tega lahko nato oblikujemo različne načine poučevanja. Tako bodo lahko visokošolski učitelji kot tudi klinični mentorji študentom predali kakovostno in uporabno znanje o negovalnih diagnozah. Študentje se preko dobrega kliničnega usposabljanja, naučijo izvajati intervencije zdravstvene nege po predpisanih standardih in se učinkovito odzvati dani situaciji. S tem ter s kvalitetno pridobitvijo teoretičnega znanja bodo študentje lahko razvili temeljne veščine za uporabo negovalnih diagnoz, ki bodo predstavljale pomemben element v zdravstveni negi in jih bodo uporabljali na svoji karierni poti. </dc:description><dc:publisher>[P. Sevšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-05-05 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
