<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126670"><dc:title>Spremembe fizikalnih lastnosti hrastovega lesa iz zgodovinskih konstrukcij v življenjski dobi</dc:title><dc:creator>Straže,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dremelj,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žveplan,	Ervin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>hrast</dc:subject><dc:subject>lesena gradnja</dc:subject><dc:subject>Quercus sp.</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>barva</dc:subject><dc:subject>dimenzijska stabilnost</dc:subject><dc:subject>sorpcija</dc:subject><dc:description>Raziskali smo fizikalne lastnosti hrastovega lesa (Quercus sp.), pri katerem je od poseka minilo od 4 do 512 let in smo ga razdelili v stoletne starostne skupine 100-600. Mlajši les smo pridobili ob poseku dreves, starejši les pa iz zgodovinskih konstrukcij v Sloveniji. Izbrani les smo najprej dendrokronološko datirali, izdelali normirane vzorce za analize ter določili gostoto, barvo, dimenzijsko stabilnost in sorpcijske lastnosti. Vizualno in v CIELab barvnem prostoru smo ugotovili, da je barva jedrovine s starostjo postala temnejša. Pri starem hrastovem lesu smo ugotovili tudi manjšo higroskopnost in izboljšano dimenzijsko stabilnost, zlasti v tangencialni smeri, ter manjšo prečno krčitveno anizotropijo.Gostota hrastovega lesa se s staranjem ni spremenila, odvisna pa je bila od širine branik (naraščala je z večanjem deleža kasnega lesa). Rezultati nakazujejo, da na dimenzijsko stabilnost in higroskopnost poleg procesov staranja ver-jetno vpliva tudi mesto vgradnje in klimatska nihanja tekom uporabe lesa.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2021-05-03 10:56:43</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>126670</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
