Raziskovalni potencial lesa sodov iz rimskih vodnjakovČufar, Katarina (Avtor) Horvat, Jana (Avtor) Tolar, Tjaša (Avtor) Berden, Tina (Avtor) Merela, Maks (Avtor) arheologijarimska dobavodnjakileseni sodidendrokronologijaAbies albaPri arheoloških izkopavanjih na območju rimskega Navporta (danes Vrhnika), kjer so bili v letu 2005 odkriti deli različnih lesenih konstrukcij, smo raziskali skoraj 500 vzorcev lesa. Polovico vzorcev je predstavljal les jelke (Abies alba) in hrasta (Quercus sp.). Posebej smo se osredotočili na dendrokronološko raziskavo treh sodov iz lesa jelke, ki so bili uporabljeni za utrditev sten jaškov treh vodnjakov. Najprej smo sestavili in s pomočjo telekonekcije datirali referenčno kronologijo jelke, nato pa smo datirali še sode. Datacije najmlajših branik so: sod 1 % leto 10 po Kr., sod 2 % leto 3 po Kr. in sod 3 % leto 10 po Kr. Vse datacije predstavljajo terminus post quem, po katerem so bili sodi uporabljeni za vodnjake. Časovni okvir gradnje vodnjakov dopolnjujejo datacije, ki smo jih pridobili z analizo arheoloških najdb. Izkazalo se je, da so sodi z Navporta približno sočasni nedavno raziskanim sodom iz zgodnjerimskih vodnjakov z območja Emone (danes Ljubljana). Datacije sodov so med prvimi uspešnimi dendrokronološkimi rezultati raziskav lesa v zgodnjerimskih naselbinah v Sloveniji ter bodo omogočile boljše datiranje stratigrafskih arheoloških plasti, gradbenih faz in posameznih najdb na širšem prostoru južno od Alp v obdobju kmalu po rimski zasedbi.20192021-04-30 09:14:33Članek v reviji126661sl