<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126660"><dc:title>Zdravstvena nega pacienta operiranega na pljučih</dc:title><dc:creator>Tonkli,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Tadeja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>operacija na pljučih</dc:subject><dc:subject>bolezni pljuč</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>po-operativna bolečina</dc:subject><dc:description>Uvod: Kirurgija ostaja glavni diagnostični in terapevtski način za paciente z nedrobnoceličnim pljučnim rakom, uporablja pa se tudi pri nekaterih drugih boleznih pljuč, kot so pnevmotoraks, rekurentna hemoptiza in empiem plevre. Operacija je kurativen način zdravljenja ali poseg namenjen izboljšanju preživetja. Medicinska sestra ima pri oskrbi pacientov z boleznimi pljuč pomembno vlogo. Namen: Namen diplomskega dela je prikaz vloge medicinske sestre pri oskrbi pacientov z boleznimi pljuč v predoperativnem obdobju, med kirurškim posegom ter v obravnavi in zdravljenju v zgodnjem in poznem pooperativnem obdobju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir, in sicer od leta 2012 do 2020. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besednimi zvezami: lung surgery AND nurse role, lung cancer AND rehabilitation, thoracic surgery AND recovery, v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL, do katerih se je dostopalo preko oddaljenega dostopa Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, ter Science Direct. V analizo smo vključili 28 člankov. Upoštevali smo kvaliteto člankov glede na hierarhijo dokazov v znanstvenoraziskovalnem delu. Rezultati: Z izvajanjem programa izobraževanja pacientov, pri katerih je potrebna resekcija pljuč, izboljšamo njihovo psihološko in fizično počutje. Po-operativni pljučni zapleti so eden glavnih vzrokov umrljivosti pri pacientih z boleznimi pljuč. Pacienti se po operativnem posegu soočajo z bolečinami, depresijo in tesnobo, kar močno vpliva na pacientovo okrevanje po operaciji. Dodatno bolečino lahko povzroči torakalna drenaža, ki je prisotna pri večini pacientov v zgodnjem po-operativnem obdobju. Vloga medicinske sestre je zgodnje prepoznavanje morebitnih zapletov in primerno ukrepanje, zelo pomembno prispeva tudi k obvladovanju bolečine. Razprava in zaključek: V predoperativnem obdobju je naloga medicinske sestre predvsem prepoznavanje pacientovih specifičnih individualnih potreb in informiranje svojcev, v po-operativnem obdobju pa je usmerjena predvsem na lajšanje bolečine. Z delovanjem po priporočilih programa izboljšanega okrevanja po operaciji (enhanced recovery after surgery – ERAS) lahko medicinske sestre zagotovijo najboljšo oskrbo pacientov, operiranih na pljučih. Medicinska sestra predstavlja nepogrešljiv člen zdravstvenega tima, ki skrbi za pacienta, saj s svojim strokovnim znanjem in kompetencami ter z intervencijami zdravstvene nege ob upoštevanju standardov zdravstvene nege pomembno pripomore k celostni in kakovostni obravnavi pacienta.</dc:description><dc:publisher>[S. Tokli]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-30 07:46:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126660</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
