<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126659"><dc:title>Povezanost funkcijske telesne pripravljenosti s telesno krhkostjo med premičnimi starejšimi odraslimi stanovalci doma starejših občanov</dc:title><dc:creator>Abramovič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>starejše prebivalstvo</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše</dc:subject><dc:subject>antropometrija</dc:subject><dc:subject>funkcijska zmogljivost</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje prebivalstva je pojav, ki se že vrsto let zaradi zniževanja rodnosti ter daljšega trajanja življenja povečuje, še posebej v razvitem svetu. Staranje in telesna nedejavnost sta povezana s povečano stopnjo kroničnega vnetja, ki vodi v telesno krhkost. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti povezanost funkcijske telesne pripravljenosti s stopnjo telesne krhkosti med premičnimi odraslimi stanovalci domov starejših občanov. Metode dela: V raziskavo smo vključili 30 preiskovancev, starih 65 let in več, ki smo jih s pomočjo vprašalnika PRISMA-7 opredelili v telesno krhke in krepke posameznike. Funkcijsko telesno pripravljenost obeh skupin smo ocenili s pomočjo priročnika Testiranje telesne pripravljenosti starejših odraslih. Razlike med telesno krhkimi in krepkimi smo preizkušali s Studentovim t testom za neodvisna vzorca (p ? 0,05). Povezanost med doseženimi točkami PRISMA-7 in posameznimi opazovanimi spremenljivkami smo vrednotili s Pearsonovim koeficientom korelacije. Rezultati: Razlike med telesno krhkimi in telesno krepkimi v antropometričnih merah ter arterijskem krvnem tlaku nismo ugotovili. Ugotovili smo statistično pomembno razliko v aerobni  zmogljivosti (p &gt; 0,05). Pri ostalih komponentah funkcijske telesne pripravljenosti ni bilo ugotovljenih razlik. Statistično značilna zmerna povezanost je bila ugotovljena pri časovno merjenem testu vstani in pojdi. Razprava in zaključek: Telesna krhkost na večino testov funkcijske telesne pripravljenosti ni vplivala. Vprašalnik PRISMA-7 je obetavno orodje za prepoznavanje krhkosti pri starejših odraslih.</dc:description><dc:publisher>[U. Abramovič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-30 07:46:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
