<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126484"><dc:title>Zdravstvena vzgoja pacientov s srčnim spodbujevalnikom</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Satošek,	Drago	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>bradikardija</dc:subject><dc:subject>vstavitev srčnega spodbujevalnika</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>učenje pacientov</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih tridesetih letih je močno porasla uporaba srčnih spodbujevalnikov, s tem se je tudi povečalo preživetje bolnikov z bradikardijami in srčnim popuščanjem. Poleg poraslega preživetja pa si v sodobni zdravstveni negi prizadevamo, da bi imeli pacienti čim boljšo kakovost življenja po vstavitvi srčnega spodbujevalnika. Medicinske sestre si prizadevajo, da pacientom zagotovijo ustrezne informacije in znanje, saj to močno vpliva na njihovo kakovost življenja. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda literature predstaviti, katere vsebine zdravstvene vzgoje mora medicinska sestra podati pacientu, na kakšen način, s kakšnimi pripomočki naj bodo te predstavljene in kako pridobljeno znanje vpliva na pacientovo nadaljnje življenje. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, Medline, PubMed in Cochrane Library. Rezultati: Medicinska sestra pacientu v procesu zdravstvene vzgoje posreduje informacije v zvezi s poznavanjem srčnega spodbujevalnika, o življenju po vstavitvi srčnega spodbujevalnika, o opazovanju vbodnega mesta, opozori na dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje, prav tako pa mu razloži omejitve, ki obsegajo izogibanje elektromagnetnemu sevanju, in omejitve pri telesni dejavnosti. Rezultati pregleda literature so pokazali, da pacienti, ki so deležni zdravstvene vzgoje, svojo bolezen dojemajo kot obvladljivo, prisotno je manjše obremenjevanje z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika, prav tako je med pacienti prisoten manjši pojav tesnobe in depresije. Pred začetkom izvajanja zdravstvene vzgoje je med pacienti opaziti nezadovoljstvo z znanjem, po izvajanju zdravstvenovzgojnega programa pa pride do takojšnjega porasta znanja in samozadovoljstva, doseženega ob porastu znanja. Medicinska sestra naj bi v procesu zdravstvene vzgoje uporabljala pisno gradivo, obogateno s slikovnim gradivom, ki ga kot učni pripomoček kombinira s pogovorom. Razprava in zaključek: Zdravstvena vzgoja je ključen dejavnik pri zmanjševanju dejavnikov tveganja, posledičnem zmanjšanju zapletov po vstavitvi srčnega spodbujevalnika in posledičnem izboljšanju kakovosti življenja. Uspešnost zdravstvenovzgojnega programa privede do izboljšanja dosežene ravni znanja, kar nakazuje, kako pomembna je načrtovana in sistematična zdravstvena vzgoja, ki jo v času bolnišnične obravnave izvaja medicinska sestra, in s tem vpliva na kakovost nadaljnjega življenja pacienta. Izvajanje zdravstvene vzgoje je obvezen in nepogrešljiv del vsake bolnišnične obravnave. Pacientom je treba podati razumljive in jasne informacije, ki tvorijo novo znanje, ki pa mora biti čim bolj uporabno za paciente s srčnim spodbujevalnikom.</dc:description><dc:publisher>[S. Tomšič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-23 11:07:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
