Vpliv peroralnega jemanja antioksidantov na kakovost semenaImamović Kumalić, Senka (Avtor) Pinter, Bojana (Mentor) Virant Klun, Irma (Komentor) antioksidantmoška neplodnostOATkakovost semenafragmentacija DNKmitohondrijski membranski potencialFSHIzhodišče: Višje koncentracije reaktivnih kisikovih zvrsti so lahko vzrok za moško neplodnost. Astaksantin z močnim antioksidativnim delovanjem ima potencialno koristne učinke za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni. Njegov vpliv na kakovost semenčic pri neplodnih moških s slabo kakovostjo semena, vključno z oligoastenozoospermijo s teratozoospermijo (OA ± T) ali brez nje, doslej še ni bil raziskovan. Naš cilj je bil zato preučiti vpliv peroralnega jemanja astaksantina z vitaminom E na kakovost semena. Metode: V prospektivno, randomizirano, dvojno slepo klinično raziskavo smo vključili 80 moških, pri katerih je bila diagnosticirana OA ± T. Ti so jemali bodisi 16 mg astaksantina s 40 mg vitamina E ali placebo. Ob vstopu v raziskavo in po treh mesecih jemanja omenjenega pripravka ali placeba smo pri vseh določili: parametre spermiograma, mitohondrijski membranski potencial semenčic, fragmentacijo deoksiribonukleinske kisline (DNK) semenčic in raven folikle stimulirajočega hormona (FSH) v serumskih vzorcih. Rezultati: Analiza rezultatov 72 preiskovancev, ki so končali raziskavo (37 v študijski in 35 v kontrolni skupini) ni pokazala statistično pomembnih razlik. V študijski skupini, v primerjavi s kontrolno, ni bilo statistično značilnih sprememb v: koncentraciji semenčic (7,0 ± 5,6 vs. 9,2 ± 7,9 milijonov/ml; p = 0,100), skupnem številu semenčic (24,6 ± 28,6 vs. 31,7 ± 33,4 milijonov/ejakulat; p = 0,186), skupni gibljivosti semenčic (32,3 ± 14,0 vs. 37,9 ± 14,7 %; p = 0,172), morfologiji semenčic (1,8 ± 2,1 vs. 1,6 ± 1,4 %; p = 0,471), mitohondrijskem membranskem potencialu semenčic (27,5 ± 18,5 vs. 26,3 ± 18,5 %; p = 0,375), fragmentaciji DNK (50,5 ± 23,9 vs. 51,2 ± 17,9 %; p = 0,958) in serumskih ravneh FSH (9,7 ± 7,8 vs. 10,0 ± 8,3 IU/ml; p = 0,200). V kontrolni skupini pa smo, v primerjavi s študijsko, opazili statistično pomembne spremembe v koncentraciji semenčic (5,7 ± 5,9 vs. 10,2 ± 15,7 milijonov/ml; p = 0,024) in skupnem številu semenčic (16,0 ± 21,1 vs. 38,4 ± 69,2 milijonov/ejakulat; p = 0,002). Zaključki: Peroralno jemanje astaksantina skupaj z vitaminom E ni vplivalo na nobenega od raziskovanih parametrov kakovosti semena pri pacientih z OA ± T.20212021-04-23 07:15:02Doktorsko delo/naloga126470sl