Obraba sklepnega hrustanca spodnjih okončin pri košarkiRemic, Peter (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) Erčulj, Frane (Komentor) sklepni hrustanecobraba sklepnega hrustancaosteoartritisosteoartritis v košarkiKošarka je visoko intenzivna in dinamična igra, v kateri so športniki izpostavljeni najrazličnejšim obremenitvam. Zanimalo nas je, kakšen vpliv ima igranje košarke na zdravje sklepov predvsem sklepnega hrustanca in nastanek osteoartritisa spodnjih okončin. Literatura se večinoma ukvarja s problematiko akutnih in kroničnih športnih poškodb mišično-tetivnega sistema. Ob pregledu literature smo ugotovili, da je vpliv športnih obremenitev, poškodb in drugih dejavnikov na zdravje sklepa in hrustančnih površin zelo redko obravnavan. Zato smo se nadalje posvetili pregledu obstoječih raziskav, pri tem pa poskušali zbrati čim večje število relevantnih podatkov in informacij o obravnavani tematiki. Ugotovili smo, da so poškodbe hrustančnih površin in nastanek osteoartritisa pri košarkarjih pogosti, zlasti v kolenskem in kolčnem sklepu. Na nastanek osteoartritisa vpliva veliko dejavnikov, katere pa je včasih zaradi kompleksnosti raziskovanja, težko neposredno opredeliti. Med najmočnejše dejavnike tveganja lahko uvrstimo pretekle poškodbe, operativni posegi, anatomske nepravilnosti sklepa in posredno, zaradi tipičnih obremenitev, športno panogo. Ker so ugotovljeni dejavniki tveganja v košarki pogosto prisotni, je pogosta tudi obraba sklepnega hrustanca in poškodbe hrustančnih površin. Najpogosteje imajo košarkarji ali nekdanji košarkarji napredne stopnje osteoartritisa v kolenskem in kolčnem sklepu, ki povzročijo bolečine v gibanju, zmanjšajo gibljivost in hkrati močno vplivajo na zmanjšano kakovost življena. Skoraj četrtina nekdanjih košarkarjev pa potrebuje tudi kirurško zdravljenje zaradi posledic obrabe hrustanca. Ugotovili smo, da poškodbe hrustanca v košarki niso redke in si v prihodnosti zaslužijo veliko več pozornosti tako v raziskovanju kot praktičnih ukrepih, saj močno znižajo kakovost življenja in otežijo že vsakodnevna opravila. Ker pa na nastanek oz. napredovanje degenerativnih sprememb lahko vplivamo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, smo opredelili, katere ukrepe je smiselno uvesti, predvsem na področju vadbe, s katero lahko vplivamo na več dejavnikov hkrati.20212021-04-22 07:15:12Magistrsko delo/naloga126433sl