Izpostavljenost strokovnih delavcev agresivnemu vedenju posameznikov z zmernimi motnjami v duševnem razvojuHatić, Jasmina (Avtor) Vec, Tomaž (Mentor) motnje v duševnem razvojuPosamezniki z motnjami v duševnem razvoju kažejo cel spekter vedenjskih in kognitivnih značilnosti. Čeprav so v času odraščanja zmožni učenja socialnih veščin, njihov razvoj (in učenje) potekata počasneje kot pri nevrotipičnih posameznikih. Russel in Harris (1993, v Duperouzel, 2008) navajata, da se strokovni delavci, zaposleni v službah vzgoje in izobraževanja posameznikov z motnjami v duševnem razvoju, izmed vseh oblik agresije najpogosteje srečujejo s fizično agresijo, ki je prepogosto obravnavana neustrezno, kar kaže na pomembnost pri celovitem usposabljanju strokovnih delavcev, ki so vsakodnevno v interakciji s posamezniki z motnjami v duševnem razvoju in se pogosto odzivajo agresivno. Posledice agresivnega vedenja posameznika z motnjami v duševnem razvoju ne vplivajo le nanj (socialna izključenost, stigmatiziranje, uporaba restriktivnih ukrepov, medikamentacija …), temveč se kažejo tudi na nivoju organizacije, v katero je posameznik vključen. Poškodbe, ki so rezultat agresivnega vedenja, lahko vodijo do bolniških odsotnosti, visokih odškodninskih zahtevkov, izgubljanja kadra in posledično iskanja novega, ustrezno izobraženega kadra, ki ga je potrebno usposobiti itd. Raziskava v naši magistrski nalogi preučuje vpliv agresivnosti na pojav izgorevanja pri strokovnih delavcih in kako le-to vpliva na njihovo delo. Prav tako nas je zanimalo, katere znake stresa in izgorevanja zaradi izpostavljenosti agresivnemu vedenju strokovni delavci opažajo pri sebi (ter ali se ta opažanja razlikujejo glede na delovno mesto oz. dolžino delovne dobe). Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike med posameznimi delovnimi mesti v pogostosti izpostavljenosti agresivnemu vedenju, uporabi strategij, občutku usposobljenosti ter v povprečnem številu znakov izgorevanja in stresa. Nadalje smo preučevali, ali obstajajo razlike v povprečnem številu znakov izgorevanja in stresa glede na delovno dobo. Raziskavo smo izvedli z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec je vključeval 114 oseb, strokovnih delavcev, zaposlenih v Centru za usposabljanje delo in varstvo, različnih poklicnih profilov in različno dolžino delovne dobe. Ugotovili smo, da so zaposleni ne glede na delovno mesto podobno pogosto izpostavljeni agresivnemu vedenju. Statistično pomembnih razlik nismo odkrili niti pri primerjanju med povprečno dolžino delovne dobe in znaki izgorevanja ter stresa, občutku usposobljenosti ter strahu. Strokovni delavci (ne glede na delovno mesto) pri odzivanju na agresivno vedenje večinoma uporabljajo podobne strategije. Pokazale so se statistično pomembne razlike pri primerjavi med posameznimi delovnimi mesti in uporabo strategij »posameznik mora zapustiti prostor« ter »posameznika za agresivno vedenje kaznujem«. Statistična značilnost se je pokazala tudi pri primerjavi med delovno dobo ter povprečnim številom uporabljenih strategij. Na podlagi raziskave smo osvetili vpliv, ki ga ima agresivno vedenje posameznikov z ZMDR tako na njih kot tudi na zaposlene in organizacijo. Prav tako smo podali napotke, za katere menimo, da bi bili potrebni za učinkoviteje spoprijemanje s tako kompleksnim problemom, kot je agresivnost posameznikov z ZMDR, ter tako izboljšati kvaliteto delovnega življenja zaposlenih v CUDV.20202021-04-21 20:36:08Magistrsko delo/naloga126422sl