<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=126356"><dc:title>Preučevanje vpliva različnih dejavnikov na določitev vodne aktivnosti v farmacevtskih oblikah</dc:title><dc:creator>Ličen,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan Lušin,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vodna aktivnost</dc:subject><dc:subject>farmacevtske oblike</dc:subject><dc:subject>sorpcijska izoterma</dc:subject><dc:subject>organska topila</dc:subject><dc:subject>vpliv relativne vlažnosti.</dc:subject><dc:description>Količino vode v farmacevtskih oblikah določamo na različne načine. Ena od tehnik je vodna aktivnost (aw), ki podaja količino proste vode v farmacevtski obliki. Prosta voda je na razpolago za kemijske, fizikalne interakcije in za zagotavljanje pogojev okolja za mikrobiološko rast. Po definiciji je aw razmerje med parnim tlakom vode nad vzorcem in parnim tlakom čiste vode pri enaki temperaturi. Za merjenje aw se uporabljajo različni tipi merilcev, ki delujejo na različnih principih merjenja. V magistrski nalogi smo preverili, kako različni dejavniki vplivajo na določitev aw farmacevtskih oblik. V ta namen smo najprej razvili in validirali metode merjenja aw za štiri izbrane farmacevtske oblike (praškasta zmes, trde želatinaste kapsule, HPMC kapsule, tablete). Preverili smo, kako dobro lahko s teoretičnimi izračuni iz sorpcijskih izoterm posameznih pomožnih snovi in masnih deležev napovemo sorpcijske izoterme farmacevtskih oblik. S primerjavo teoretičnih in eksperimentalnih podatkov vsebnosti vode v odvisnosti od aw smo ugotovili zelo dobro ujemanje v primeru testiranih farmacevtskih oblik. V tem sklopu smo tudi preverili vpliv tehnološkega procesa na sorpcijsko izotermo. S primerjavo sorpcijskih izoterm praškaste zmesi in tablet enake kvalitativne in kvantitativne sestave smo ugotovili, da tabletiranje testirane sestave ne vpliva na sorpcijsko izotermo. V nadaljevanju smo na vzorcu želatinastih kapsul potrdili, da teorija o enakosti aw vseh komponent farmacevtske oblike v ravnotežju drži. Ovrednotili smo tudi vpliv hlapnih organskih topil na določitev aw, ki lahko po izdelavi zaostanejo v končnem izdelku. Različno navlaženim vzorcem smo dodali hlapna organska topila (etanol, izopropanol, aceton) in spremljali vpliv topil na določitev aw. Ugotovili smo, da zaostanek topil na nivoju dovoljene meje skladno s smernico ICH Q3C vpliva na določitev aw vzorca. Nazadnje smo preverjali še vpliv relativne vlažnosti prostora, v katerem smo izvajali meritve na določitev aw. Ugotovili smo, da je meritve smiselno izvajati pri relativni vlažnosti, ki je čim bolj primerljiva z aw merjenega vzorca. Meritve smo izvajali na dveh merilcih (AquaLab, LabMaster), ki imata različen princip merjena vodne aktivnosti. Merilec AquaLab meri vodno aktivnost na principu temperature rosišča s hlajenim zrcalom, merilec LabMaster pa na principu spremembe rezistence elektrolita. Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko zaključim, da merilca podajata primerljive rezultate, pri obeh pa je bilo zaznano, da zaostanki topil v izdelkih lahko motijo meritev aw.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-18 07:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>126356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
