Dinamika razvoja mladovja v sestojnih vrzelih gospodarskih jelovo-bukovih gozdov na območju Kočevskega RogaOštir, Rok (Avtor) Roženbergar, Dušan (Mentor) gozdni sestojirazvoj mladovjavrzelibukevjelkaKočevski RogRaziskava je potekala na območju Kočevskega Roga, ki predstavlja del Dinarskega gorovja v južni Sloveniji. Raziskovalne objekte so obsegale tri, leta 2001 izsekane vrzeli z razporeditvijo vzorčnih ploskev v mreži 5 x 5 m, na katerih smo izvedli tretjo meritev razvoja mladovja. Na vzorčnih ploskvah velikosti 2, 25 m² smo ocenjevali deleže zastrtosti tal, gostoto mladja, poškodovanost mladja, drevesno sestavo in rast dominantnih osebkov. Gostota jelke, gorskega javorja in bukve v mladju se je v primerjavi z meritvijo leta 2006 zmanjšala. Delež zastrtosti tal z mladovjem se je povečal, zmanjšal pa se je delež zastiranja z zelišči, skalami in drevesnimi ostanki. Poškodbe terminalnega poganjka zaradi objedanja so se pri bukvi v primerjavi s prejšnjima meritvama zmanjšale in so bile zabeležene pri 5 % dreves, medtem pa sta se deleža močno poškodovanih osebkov jelke in gorskega javorja v primerjavi s prejšnjima meritvama povečala na 37 % za jelko in 38 % za gorski javor. Delež osebkov s pokončno razrastjo se je povečal (79 %), zmanjšala pa sta se deleža osebkov z deformacijo stebla (6 %) in osebkov s plagiotropno razrastjo (14 %). Obraten in nepričakovan trend je bil opažen pri analizi oblike poganjkov, kjer se je delež osebkov z enoosno rastjo terminalnega poganjka zmanjšal (56 %), delež osebkov z dvovrhato (36 %) in metlasto (8 %) rastjo pa se je povečal. HD razmerje se je od prejšnje meritve povečalo z 74 na 86,7. Po končani analizi podatkov smo ugotovili, da v izbranih vrzelih mladje jelke in gorskega javorja ne prerašča v zgornje višinske razrede. To lahko v prihodnosti privede do biotskega in ekonomskega siromašenja teh gozdov.[R. Oštir]20212021-04-15 07:16:46Diplomsko delo/naloga126294sl