Grožnje človeku zaradi napredka umetne inteligenceČULK, KLEMEN (Avtor) Sadikov, Aleksander (Mentor) umetna inteligencanapredekzavestUmetna inteligenca se od svojega akademskega začetka leta 1956 [35] raz- vija v obliko, ki jo je težko predvideti. Čeprav je od takrat beleženih nekaj vzponov ter padcev tehnologije, so se razvile izboljšane metode. Ljudje in organizacije, ki se zavedajo potenciala in aplikacij umetne inteligence, so ti- sti, ki na tem področju raziskujejo največ. V sedemdesetih letih razvoja se s tem konceptom v elitah srečujemo skoraj povsod. Ekspertni sistemi, vremenska napoved, računalniški vid in razumevanje podatkov so le peščica področij, kjer nam umetna inteligenca pomaga dovolj približno reševati pro- bleme. Seveda je za uspešno reševanje tovrstnih problemov potrebno človeško predprogramiranje in vodenje sistema, vprašanje pa je, do kolikšne mere. V industrijske namene je umetna inteligenca po navadi zelo trdo kodirana, ugotovimo celo, da sistem sploh ni inteligenten, kar pomeni, da v resnici ne prihaja do velikega števila verjetnostnih odločitev. Trend umetne inteligence izpodriva tudi določene kadre. Za avtomatizacijo procesov poraja delo pro- gramerjem in elektrotehnikom, kar sicer lahko predstavlja problem za druga delovna mesta, delovne navade in veščine celotne populacije. Na drugi strani pa je napredna veja umetne inteligence, imenovana splošna ali močna ume- tna inteligenca, katere značilnost je približek človeških sposobnosti prilaga- janja kontekstu. Stremi za avtonomnim usposabljanjem ter upravljanjem. Zaradi na videz človeku podobnih lastnosti razmišljanja umetne inteligence ljudje predpostavljajo, da ima fizično nadrejeni robot oziroma pametni virus možnost razvoja motiva zavladati človeku, kar lahko vzbudi strah, ki pa za- vira napredek. Umetna inteligenca je koncept, ki ga moramo neovirano razvijati in pravilno obvladovati. Aplikacije so izjemno koristne.20212021-04-12 14:00:02Diplomsko delo/naloga126105sl