<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125959"><dc:title>Spremljanje entalpijske bilance zlitine EN AW 5182 na celotni procesni poti</dc:title><dc:creator>Kresnik,	Kristijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Volšak,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aluminijeva zlitina EN AW 5182</dc:subject><dc:subject>termodinamično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>homogenizacija</dc:subject><dc:subject>deformacija</dc:subject><dc:subject>entalpija</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>DSC.</dc:subject><dc:description>Industrijska proizvodnja izdelkov, kot so trakovi, pločevine in plošče iz aluminijevih zlitin, se začne z izdelavo polizdelkov v obliki bram. Te proizvedemo s procesom polkontinuirnega litja, kateremu sledi proces homogenizacijskega žarjenja, ki odpravi negativne vplive neravnotežnega strjevanja ter hitrega ohlajanja. Homogenizirano bramo nato toplo zvaljamo v toplo valjan trak debeline pribl. 10 mm. Sledi hladno valjanje do želene končne debeline z vmesnim medfaznim žarjenjem, s katerim zmehčamo hladno valjan trak in tako omogočimo lažjo preoblikovanje. Proces zaključimo tako, da material dosega zahtevane mehanske lastnosti, kar dosežemo s pravilno kombinacijo deformacijskega utrjevanja ter končnega žarjenja.
Cilj magistrske naloge je bil spremljati spremembo reakcijske entalpije vzorcev zlitine EN AW 5182 (AlMg5Mn) na celotni procesni poti izdelave pločevine z EDT površino. Vzorce smo pridobili po vsakem koraku procesa izdelave. S programsko opremo Thermo-Calc smo naredili termodinamično simulacijo neravnotežnega strjevanja in izrisali ravnotežni fazni diagram ter izračunali ravnotežni delež faz pri določenih temperaturah. Na vseh vzorcih smo izvedli diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC) in iz rezultatov odčitali premenske temperature taljenja in strjevanja ter taline in strjevalne entalpije. Z optičnim mikroskopom in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) smo pregledali mikrostrukturo vzorcev ter z uporabo energijsko disperzijskega spektrometra (EDS) analizirali mikrostrukturne sestavine.
S pomočjo termodinamične simulacije smo predvideli, katere faze se lahko pojavljajo v mikrostrukturi ter kako nanje vplivajo temperature, katerim je material izpostavljen med celotnim procesom izdelave pločevine. Iz rezultatov DSC analize smo ugotovili, da se talilna entalpija in temperature taljenja raznih mikrostrukturnih sestavin po vsakem od opravljenih procesov spreminjajo. Slike iz optičnega mikroskopa so razkrile, kako opravljeni procesi spremenijo obliko intermetalnih faz. Iz posnetkov in analize mikrozrnatosti smo lahko opisali, kako posamezen proces vpliva na število, velikost ter obliko kristalnih zrn. Na podlagi rezultatov SEM in EDS analize smo spremljali spreminjanje kemijske sestave intermetalnih faz ter kristalnih zrn ?Al po vsakem procesu. Na podlagi vseh rezultatov smo zaključili, da vsak korak procesa, ki zajema različne temperature predelave in deformacij, izrazito vpliva na reakcijsko entalpijo in je ni možno enoznačno opisati.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-10 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125959</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
