Razvoj poučevanja kitare v soodvisnosti z izdelovanjem kitar na Slovenskem in primerjava s HrvaškoRauter, Brane (Avtor) Koter, Darja (Mentor) kitaraizdelovalci kitarglasbeno šolstvokitarski učbenikipoučevanje kitareSlovenijaHrvaškaDoktorska disertacija obravnava zgodovinski razvoj poučevanja kitare v soodvisnosti z izdelovanjem glasbil na Slovenskem in primerja razvoj obeh dejavnosti na Hrvaškem. Zgodovina poučevanja in izdelovanja instrumenta na obeh območjih je v primerjavi z nekaterimi kitarsko razvitejšimi deželami, kot so Španija, Italija, Francija in druge, krajša in je vezana na zadnjo stopnjo evolucije instrumenta, oziroma na kitare s šestimi enojnimi strunami. Prve sledi institucionalnega poučevanja kitare na Slovenskem zaznamo v času med obema svetovnima vojnama, na Hrvaškem pa pod vplivi Ivana Padovca že stoletje prej. Izdelovanje in poučevanje instrumenta je v časovnih obdobjih na območju Slovenije in Hrvaške potekalo z različno intenziteto, skozi zgodovino pa je zaznati številne medsebojne vplive, ki so prispevali k uspešnemu razvoju kitaristike na ozemlju obeh držav. Na razvoj poustvarjalne prakse in poučevanja kitare je vezano tudi izvirno učbeniško gradivo, ki je na obeh območjih nastajalo v različnih zgodovinskih obdobjih, njihovi avtorji pa so se pri pisanju naslanjali predvsem na italijanske, nemške in avstrijske vzore. Gradivo je bilo v času med obema vojnama namenjeno predvsem samoukom in z vsebino vezano na učenje kitarskih spremljav, kasneje pa izraziteje usmerjeno v solistično igro. Določeni učbeniki so bili hkrati v uporabi v obeh glasbenih okoljih. Med najzaslužnejšimi za razvoj kitaristike na Slovenskem izpostavljamo Adolfa Gröbminga, avtorja prvega slovenskega učbenika za kitaro, nato Stanka Preka in Tomaža Šegulo, ki sta tako s pedagoškim delom kot z učbeniškim gradivom vidno zaznamovala slovenski in hrvaški prostor. Po koncu druge svetovne vojne je delovala tovarna glasbil Melodija Mengeš, ki je s proizvodnjo in prodajo kitar prispevala k porastu zanimanja za ta instrument ter tako v šestdesetih letih posredno tudi na njegovo postopno vključevanje v kurikulume javnega glasbenega šolstva. V zadnjih desetletjih se v obeh državah dviguje kakovostna raven igranja, poučevanja in tudi izdelovanja instrumenta. Uspehe lahko povežemo z dolgoletno tradicijo konstruktivnega sodelovanja med kitarskimi pedagogi in izdelovalci kitar, kar je vplivalo na to, da je v sodobnem času individualni pouk kitare v obeh državah trdno zasidran v celotni vertikali javnega glasbenega šolstva in je primerljiv z izobraževalnimi sistemi, ki jih izvajajo v sorodnih institucijah drugod po svetu.[B, Rauter]20202021-04-08 11:19:08Doktorska disertacija125874sl