<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125868"><dc:title>Mezoionski paladijev kompleks kot katalizator za tvorbo vezi C-N in C-F</dc:title><dc:creator>Mihelač,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gazvoda,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paladij</dc:subject><dc:subject>kataliza</dc:subject><dc:subject>vez C–N</dc:subject><dc:subject>vez C–F</dc:subject><dc:subject>hidroaminiranje</dc:subject><dc:subject>fluoriranje</dc:subject><dc:description>S paladijem katalizirane reakcije predstavljajo pomembno področje v organski kemiji. V naši  raziskovalni  skupini  je  bil  razvit  mezoionski  paladijev  NHC  kompleks [Pd(Py-tzNHC)2]2+ 2(BF4–), ki je bil predhodno uspešno uporabljen za katalizo reakcij spajanja, za tvorbo nove  vezi ogljik-ogljik  (C–C). Naš  namen je  bil,  da raziščemo uporabo omenjenega Pd kompleksa za tvorbo vezi ogljik-heteroatom, natančneje, za tvorbo vezi ogljik-dušik  (C–N)  in  ogljik-fluor  (C–F).  V predloženem  delu smo  raziskovali  dve reakciji in sicer s paladijem katalizirano intermolekularno hidroaminiranje, pri čemer pride  do  tvorbe  nove  vezi  C–N  in s  paladijem  katalizirano elektrofilno  aromatsko fluoriranje, kjer pride do tvorbe vezi C–F.
Reakcija s paladijem kataliziranega hidroaminiranja je precej slabo raziskana. Znanih je le nekaj primerov uporabe paladijevih NHC kompleksov za katalizo intermolekularnega hidroaminiranja terminalnih  acetilenov s primarnimi  anilini. Pri tem so bile v večini primerov reakcije izvedene pod ostrimi reakcijskimi pogoji. Poleg tega do sedaj še ni bil potrjen  noben od  predlaganih mehanističnih  predlogov reakcije. S  pomočjo eksperimentalnih in teoretičnih metod  smo  dobili  podroben vpogled  v  mehanizem reakcije  intermolekularnega  hidroaminiranja  kataliziranega  s paladijevim [Pd(Py-tzNHC)2]2+ 2(BF4–)kompleksom.  Pokazali  smo,  da  ligand kompleksa, poleg stabilizacijske  in  aktivacijske vloge, prevzame  še  vlogo  interne  baze.  Natančneje, struktura kompleksa omogoča disociacijo piridinskega krila, pri tem se sprosti piridinski substituent. Nekoordiniran piridin, v bližini paladijevega centra, lahko prevzame vlogo interne baze in s tem zmožnost prenosa protona. Tako smo pokazali edinstveno vlogo liganda pri katalizi reakcije. Vpogled v mehanizem reakcije nam je omogočil načrtovanje optimalnih reakcijskih pogojev. Uspešno smo razvili sintezni postopek za s paladijem katalizirano  intermolekularno  hidroaminiranje  terminalnih  acetilenov  s  primarnimi anilini,  ki izpolnjuje  zahteve  glede  dostopnosti izhodnih  reagentov,  atomske ekonomičnosti,  selektivnosti  in  same  izvedbe  sinteze. Reakcija poteka  pri  sobni temperaturi  v odsotnosti  kakršnegakoli  aditiva  in  že  pri  nizki  količini  paladijevega katalizatorja (1 mol%) ter vodi do iminskih produktov z visokimi izkoristki.
Fluorirane spojine predstavljajo pomembne učinkovine v farmacevtski in agrokemijski industriji. Z  uvedbo  fluorovega  atoma lahko  modificiramo  hidrofobnost  molekule, preprečimo  morebitne  oksidacije,  itd. zaradi  tega  je v zadnjem  času  veliko  truda 
usmerjenega v razvoj blagih sinteznih metod za selektivno uvedbo fluorovega atoma. Nedavno je bila objavljena metoda za s paladijem katalizirano elektrofilno aromatsko fluoriranje,  kar je  edinstven  primer  tovrstne  reakcije. Ugotovili  smo,  da  dodatna koordinacija [Pd(Py-tzNHC)2]2+ 2(BF4–) s fenantrolinom, s čimer se popolnoma zasede kvadratno  planarna koordinacijska sfera  paladija, pri  tem  se  tvori [Pd(Py-tzNHC)2(Phen)]2+ 2(BF4–), omogoči  reakcijo  paladijevega  kompleksa  z  elektrofilnim fluorirnim reagentom. Na ta način se tvori reaktiven paladijev(IV)-fluoro kompleks, ki lahko fluorira elektronsko revne aromatske sisteme. Po optimizaciji reakcijskih pogojev smo reakcijo prikazali narazličnih aromatskih spojinah. 
Naloga zajema razvoj novih metod za tvorbo vezi ogljik-heteroatom, natančneje vezi ogljik-dušik in ogljik-fluor. Razvoj postopkov je bil usmerjen tako, da omogoča pripravo do sedaj  nedostopnih  organskih spojin  in hkrati izpolnjuje zahteve glede dostopnosti materialov, atomske ekonomičnosti, selektivnosti in same izvedbe sinteze. S tem smo dosegli  izboljšanje  sinteznih  metod  v  primerjavi  z  literaturno  znanimi.  Hkrati  smo  z eksperimentalnimi študijami raziskali mehanizme reakcij, kar je imelo ključni pomen pri racionalnem načrtovanju in optimizaciji reakcijskih pogojev ter hkrati odprlo nove poti za nadljnje raziskovalno delo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-08 09:15:00</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125868</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
