Vpliv umetniških programov osrednjih slovenskih glasbenih institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacijeGolobič, Špela (Avtor) Misson, Andrej (Mentor) kulturno-umetnostna vzgojaglasbena umetnostglasbeno-izobraževalni programisimfonične matinejesimfonični orkesterDoktorska disertacija obravnava področje kulturne vzgoje na področju glasbene umetnosti in je vsebinsko razdeljena na osem poglavij s podpoglavji, v katerih so obravnavana teoretična izhodišča kulturno-umetnostne vzgoje, umeščenost glasbe v slovenski izobraževalni sistem, izobraževalna dejavnost slovenskih in izbranih tujih glasbenih institucij ter vpliv osrednjih slovenskih glasbenih institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacije. Kulturna vzgoja ima pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti izobraževanja, dvigovanju ravni kulturne zavesti, spodbujanju ustvarjalnosti pri otrocih in mladih, razvijanju posameznikovih potencialov ter razvoju družbe kot celote. Številni nacionalni in mednarodni dokumenti in raziskave poudarjajo pomen kulturno-umetnostne vzgoje ter izpostavljajo potrebo po nadaljnjem sistematičnem razvoju področja. V Sloveniji imajo otroci in mladi številne možnosti glasbenega udejstvovanja v okviru kulturno-umetnostne vzgoje, ki se odvija tako v osnovnih, glasbenih in nekaterih srednjih šolah kot tudi v kulturnih ustanovah. Pri glasbenem izobraževanju pa ima bistveno vlogo kompetenten učitelj, ki mora poleg načrtovanja pouka poznati tudi možnosti medpredmetnega povezovanja in možnosti umeščanja glasbe v širši šolski prostor v okviru vzgojnega načrta šole, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, kulturnih dnevov, ustvarjalnega preživljanja prostega časa, projektov in natečajev ter ob tem vedno znova vzpostavljati partnerske povezave z umetniškimi ustanovami in glasbeniki. Umetniški programi osrednjih slovenskih glasbenih institucij zajemajo tudi številne programe, namenjene šolajoči populaciji, ki otrokom in mladim omogočajo stik z glasbeno umetnostjo ter skrbijo za vzgojo bodočih generacij poslušalcev. V prvi polovici 20. stoletja je imela vlogo osrednjega slovenskega glasbenega društva Glasbena matica, ki je z Orkestralnim društvom tudi prva začela prirejati komentirane koncerte za mlade poslušalce, v šestdesetih letih 20. stoletja pa sta vlogo osrednjih slovenskih glasbenih društev prevzeli Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska. Društvi še danes sistematično skrbita za koncertno ponudbo za mlade poslušalce, poleg tega velik del koncertne dejavnosti namenjata talentiranim mladim glasbenikom, ki na njunih koncertih dobivajo pomembne koncertne izkušnje. Dejavnost obravnavanih tujih simfoničnih orkestrov poleg koncertov za mlade poslušalce in mlade glasbenike zajema tudi izobraževalne programe, namenjene družinam, učiteljem in širši javnosti, orkestri pa se preko njih povezujejo z najširšim krogom poslušalcev. V raziskavo je zajetih pet slovenskih glasbenih ustanov, in sicer Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenije, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Maribor in Cankarjev dom. Poleg tega so v raziskavo vključeni tuji simfonični orkestri, ki smo jih izbrali na podlagi odličnosti, mednarodne prepoznavnosti ter izjemno razvite izobraževalne dejavnosti. Izbrani tuji orkestri so: Londonski filharmonični orkester, Berlinski filharmoniki, Dunajski filharmoniki, Newyorška filharmonija, Losangeleška filharmonija, Simfonični orkester Cincinnati, Orkester Philadelphia in Orkester Cleveland. Prikazan je presek izobraževalne dejavnosti izbranih domačih in tujih orkestrov ter Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske v koncertni sezoni 2013/2014. V tujini se je v devetdesetih letih 20. stoletja začela razvijati koncertna pedagogika, ki koncerte simfoničnih orkestrov prepleta s sodobnimi pedagoškimi pristopi in jih na razumljiv način posreduje poslušalcem. V Sloveniji ni opaznega razvoja tovrstne dejavnosti, pač pa gre za ustaljene procese ustvarjanja glasbeno-izobraževalnih programov, ki jih osrednje slovenske glasbene institucije izvajajo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino ljubljansko. Umetniški programi osrednjih slovenskih glasbenih institucij vplivajo na kulturni razvoj šolske populacije ter otrokom in mladim omogočajo orientacijo k umetniško kvalitetni glasbi. Opazen je vpliv umetniških programov osrednjih slovenskih glasbenih institucij na željo mladih poslušalcev po nadaljnjem obiskovanju koncertov in opernih predstav, saj jo je izrazila približno četrtino mladih obiskovalcev koncertov in opernih predstav. Izrazit je pozitiven vpliv opernih predstav na mlade poslušalce, saj jih je polovica priznala, da so imeli o operi pred obiskom operne predstave predsodke, ki pa so s pozitivno operno izkušnjo izzveneli. Tudi 10 % učencev, ki so se udeležili koncerta simfoničnega orkestra, je po obisku koncerta izboljšalo svoje mnenje o tovrstnih koncertih. Številni mladi poslušalci se na umetniških programih, ki jih za šole izvajajo osrednje slovenske glasbene institucije, prvič srečajo z glasbeno umetnostjo, ob tem pa jih velika večina doživi pozitivno koncertno izkušnjo. Dobra polovica učencev je nad programi izrazila navdušenje, saj so ob ogledu koncertnih prireditev doživeli notranjo obogatitev. [Š. Golobič]20162021-04-07 23:42:37Doktorska disertacija125835sl