<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125692"><dc:title>Povezanost funkcijske sposobnosti s spoznavnimi sposobnostmi med premičnimi starejšimi odraslimi stanovalci doma starejših občanov</dc:title><dc:creator>Lamovšek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>dom starejših občanov</dc:subject><dc:subject>funkcijska telesna pripravljenost</dc:subject><dc:subject>spoznavne sposobnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: S staranjem začnejo upadati vse fiziološke sposobnosti, katerih upad lahko omilimo. Poroča se o pozitivnih učinkih dobre funkcijske telesne pripravljenosti, ki lahko ščiti pred degenerativnimi spremembami možganov, povezanimi s starostjo. S tem lahko vplivamo na zmanjšanje institualizacije in čim daljše bivanje v domačem okolju. Namen: Namen diplomskega dela je ovrednotiti povezanost med funkcijsko telesno pripravljenostjo in spoznavnimi sposobnostmi premičnih starejših odraslih stanovalcev doma starejših občanov. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 30 (12 moških in 18 žensk) samostojno premičnih stanovalcev doma starejših občanov. Za preučevanje funkcijske telesne pripravljenosti je bilo uporabljeno testiranje telesne pripravljenosti starejših oseb, za oceno spoznavnih sposobnosti pa montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti. Rezultati: V povprečju so bili preiskovanci stari 85,1 (6,8) leta. Moški so bili pomembno težji, višji in imeli večji obseg pasu v primerjavi z ženskami. Od vseh testiranih jih je imelo 26 zmanjšane in samo 4 ohranjene spoznavne sposobnosti. Pri ocenjevanju funkcijske telesne pripravljenosti so moški dosegli boljše rezultate pri statičnem ravnotežju, mišični zmogljivosti zgornjega uda, gibčnosti spodnjega dela telesa in koordinaciji, dinamičnem ravnotežju, hitrosti in agilnosti, ženske pa pri aerobni zmogljivosti in gibčnosti zgornjega dela telesa. Obstajala je zmerna in pozitivna povezanost med spoznavnimi sposobnostmi in aerobno zmogljivostjo (r = 0,478), šibka in negativna povezanost med spoznavnimi sposobnostmi in oceno koordinacije, dinamičnega ravnotežja, hitrosti in agilnosti (r = -0,286) ter šibka in pozitivna povezanost med spoznavnimi sposobnostmi in statičnim ravnotežjem, mišično zmogljivostjo, gibčnostjo ter oceno razmerja obsega pasu in telesne višine ter indeksa telesne mase. Razprava in zaključek: Dobra funkcijska telesna pripravljenost ima velik pomen pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in pripomore k ohranjanju spoznavnih sposobnosti. Kot je bilo ugotovljeno v raziskavi, povezanost med tema komponentama res obstaja.</dc:description><dc:publisher>[K. Lamovšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-02 07:46:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
