<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125690"><dc:title>Samopodoba učencev z bralno-napisovalnimi težavami</dc:title><dc:creator>Milič,	Mara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Depolli Steiner,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralno-napisovalne težave</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>posebne potrebe</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala samopodobo učencev z bralno-napisovalnimi težavami. Podatke o samopodobi sem zbrala na vzorcu 51 učencev druge in tretje triade osnovne šole z vprašalnikom samopodobe SPA, ki meri socialno, družinsko, telesno, učno, emocionalno dimenzijo samopodobe in splošno samopodobo. Zanimalo me je, kakšna je samopodoba učencev z bralno-napisovalnimi težavami. Glavni cilj naloge je bil ugotoviti razlike v dimenzijah samopodobe med skupino učencev s težjo in skupino učencev z lažjo obliko težav. Preverila sem tudi, ali so prisotne razlike glede na spol. Dodatno sem ugotavljala razlike v samopodobi med dvema skupinama učencev s težjo obliko težav: med tistimi, ki so diagnozo dobili pred kratkim, in učenci, ki imajo diagnozo že dalj časa. Z vprašalnikom za svetovalne delavke sem ocenjevala, ali obstajajo med učenci s težjo obliko in učenci z lažjo obliko težav razlike v določenih drugih lastnostih, povezanih s samopodobo. Večina učencev iz mojega vzorca ima precej visoko telesno, socialno in družinsko samopodobo, nekoliko nižja je učna, najnižja pa je emocionalna samopodoba. Ugotovila sem, da se učenci s težjo obliko in učenci z lažjo obliko bralno-napisovalnih težav med seboj pomembno razlikujejo v emocionalni samopodobi; ta je nižja pri učencih s težjo obliko. Nadalje se je pri dekletih pokazala nižja emocionalna samopodoba kot pri fantih. Niso se pokazale razlike v samopodobi med skupino učencev s težjo obliko težav, ki so diagnozo pridobili pred kratkim, in tistimi, ki imajo diagnozo že dalj časa. Skupina učencev s težjo obliko se od skupine z lažjo obliko razlikuje po manjšem doživljanju negativnih čustev, ko gredo na ure učne pomoči. Pokazalo se je tudi nekaj trendov: učenci s težjo obliko težav so imeli nižjo učno samopodobo, bili so bolj osamljeni v razredu in so bolje sprejemali lastne bralno-napisovalne težave kot učenci z lažjo obliko. Za nadaljnje raziskave v tej smeri predlagam izvedbo na večjem vzorcu.</dc:description><dc:publisher>[M. Milič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-02 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125690</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
