<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125640"><dc:title>Ocena nadzemnega dela zeliščne in grmovne biomase v smrekovih sestojih na Gorenjskem</dc:title><dc:creator>Kusterle,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadzemni del biomase</dc:subject><dc:subject>zeliščna vegetacija</dc:subject><dc:subject>grmovna vegetacija</dc:subject><dc:subject>Picea abies (L.) Karst</dc:subject><dc:subject>dejavniki sestoja</dc:subject><dc:subject>dejavniki okolja</dc:subject><dc:subject>Pokljuka</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil oceniti suho biomaso nadzemnega dela zeliščne in grmovne vegetacije v smrekovih sestojih na Pokljuki s pomočjo neposredne metode: z rezanjem, sušenjem in tehtanjem rastlin ter raziskati odvisnost biomase zeliščne in grmovne vegetacije od različnih dejavnikov sestoja in okolja. Ugotovili smo, da je povprečna suha biomasa nadzemnega dela vegetacije v zeliščni plasti znašala 8,1 g/m2, če so v povprečju vključeni še grmi v grmovni plasti pa 12,6 g/m2. Kadar je suha biomasa nadzemnega dela preučevanih lesnatih rastlin manjša od 130 g/m2, ne vpliva na suho biomaso nadzemnega dela zelnatih rastlin, kadar pa je večja od 130 g/m2, pa nanjo vpliva negativno. Multipli linearni regresijski model je pokazal, da je suha biomasa zeliščne in grmovne vegetacije odvisna od naslednjih dejavnikov sestoja in okolja: rastišča, višine dreves, sklepa in ekspozicije, medtem ko ni odvisna od nadmorske višine, skalovitosti, naklona, temeljnice in lesne zaloge. Podali smo linearne in nelinearne regresijske modele s katerimi smo prikazali zvezo med suho biomaso naslednjih morfoloških skupin v zeliščni plasti: trav, zelišč, nizkih grmov in praproti ter pokrovnostjo, višino in fitovolumnom omenjenih morfoloških skupin. Vzorčna napaka ocene vegetacije v zeliščni plasti je manjša od dvajsetih odstotkov v primeru, da so bile meritve suhe biomase vegetacije ponovljene na več kot 382 ploskvah velikih 1 m2.</dc:description><dc:publisher>[T. Kusterle]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2021-03-29 12:17:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125640</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
