<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125629"><dc:title>Določanje tipičnih bolnišničnih vrednosti doz za najbolj pogoste preiskave v splošni radiografiji</dc:title><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karič,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukuljan,	Melita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Pergar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>tipične bolnišnične vrednosti doz</dc:subject><dc:subject>diagnostične referenčne ravni</dc:subject><dc:subject>splošna radiografija</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:description>Uvod: Glavni koncept varstva pred sevanji je zaščititi bolnika pred nepotrebnim sevanjem in opraviti pregled z najmanjšim možnim odmerkom. Pri optimizaciji sevanja nam pomagajo diagnostične referenčne ravni (DRL). To so vrednosti doz ionizirajočega sevanja, za katere pričakujemo, da pri optimiziranih posegih niso presežene. Pri določitvi diagnostičnih referenčnih ravni upoštevamo vrednosti tretjega kvartila porazdelitve vzorca povprečnih vrednosti doz. Namen: Določitev tipičnih bolnišničnih vrednosti doz za najpogosteje preiskave v splošni radiografiji. Namen raziskave je tudi primerjava dveh rentgenskih aparatov na dveh različnih enotah; Reka in Sušak, ter ugotavljanje razlik med njima pri izvajaju najpogostejših radioloških preiskav. Metode dela: Raziskava je potekala v dveh različnih bolnišnicah. Izbrali smo podatke o najpogostejših radioloških posegih za obdobje enega meseca. Za vsakega pacienta smo beležili višino in maso ter izračunali indeks telesne mase (ITM). Hkrati smo beležili ekspozicijske pogoje, velikost polja ter DAP (dozo). S pomočjo programa PCXMC smo izračunali efektivno dozo. Na koncu smo v programu SPSS primerjali zbrane podatke. Rezultati in razprava: Z raziskavo smo določili, da tipična bolnišnična vrednost za kolk v AP projekciji znaša 35,50 μGym2 , za medenico v AP projekciji pa 77,40 μGym2 . Za pljuča v PA projekciji je tipična vrednost doze 5,30 μGym2 , v STR projekciji pa 16,50 μGym2 . Pri AP projekciji rame je ta vrednost 10,25 μGym2 , medtem ko je za rebra v AP projekciji 84,65 μGym2 , za polstransko projekcijo pa 84,90 μGym2 . Tipična vrednost doze za vratno hrbtenico v AP projekciji znaša 7,30 μGym2 , v STR projekciji pa 5,15 μGym2 . Pri slikanju AP projekcije prsne hrbtenice je tipična vrednost določena kot 35,10 μGym2 , pri STR projekciji je ta vrednost 37,35 μGym2 . Za AP projekcijo ledvene hrbtenice je določena tipična vrednost 81,90 μGym2 , za STR projekcijo pa 92,20 μGym2 . Zaključek: Ker je samo pri AP projekciji vratne hrbtenice ter pri AP projekciji ledvene hrbtenice določena višja dignostična referenčna vrednost kot vrednost tretjega kvartila v naši študiji ter največja razlika znaša 4,37 % v primerjavi z drugimi študijami, ugotavljamo dobro radiološko prakso.</dc:description><dc:publisher>[L. Pergar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-28 07:46:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125629</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
