Okoljski in genetski dejavniki hipomaturacijske razvojne okvare sklenine prvih stalnih kočnikov in sekalcevHočevar, Luka (Avtor) Pavlič, Alenka (Mentor) razvojne okvare skleninehipomineralizacija prvih stalnih kočnikov in sekalcevetiologijagen ENAMpolimorfizem posameznega nukleotidamatriksna metaloproteinaza 20kariesNamen dela: Bolezen MIH je posebna entiteta z značilno klinično sliko razvojno okvarjene sklenine PSK in pogosto tudi stalnih sekalcev. Tovrstne razvojne okvare sklenine so lahko prisotne tudi na drugih zobeh, vključno z DMK. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali kateri izmed številnih proučevanih dejavnikov okolja in/ali genetskih dejavnikov oz. genetskih različic vpliva na razvoj bolezni MIH. V literaturi je opisana vrsta različnih dejavnikov okolja, katerih prisotnost v obdobju izgrajevanja kron PSK in stalnih sekalcev naj bi vplivala na razvoj bolezni MIH, kot tudi morebiten vpliv določenih genetskih dejavnikov. Kljub številnim raziskavam vzrok razvoja bolezni MIH še vedno ni jasen. Nadalje nas je zanimalo, ali je mineralizacija sklenine DMK pri bolnikih z boleznijo MIH slabša kot pri preiskovancih brez znakov bolezni MIH ter ali je obolevnost za kariesom med preiskovanci z boleznijo MIH večja v primerjavi s preiskovanci brez znakov bolezni MIH. Hipoteze: (1) Bolezen MIH se razvije pod vplivom delovanja nekaterih dejavnikov okolja. (2) Na razvoj bolezni MIH vpliva tudi genetska predispozicija oz. prisotnost genetskih različic v genu za enamelin (ENAM). (3) Mineralizacija krone drugih mlečnih kočnikov je pri bolnikih z boleznijo MIH slabša kot pri preiskovancih brez bolezni MIH. (4) Pri preiskovancih z boleznijo MIH pričakujemo večjo obolevnost za kariesom kot pri preiskovancih brez bolezni MIH. Metode in preiskovanci: Vsem 113 preiskovancem (rojeni leta 2004 in v zgodnjem otroštvu operirani na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana) smo pregledali zobe po enotnem protokolu in pod standardnimi pogoji. Skladno s priporočili smo beležili na zobeh razpoznane bolezenske znake bolezni MIH in karioznih sprememb. Podatke o potencialnih okoljskih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na razvoj bolezni MIH, smo pridobili z vprašalniki o zdravju in iz medicinske dokumentacije preiskovancev na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V izolirani DNA, izolirani iz vzorca periferne krvi preiskovanca, smo potrjevali prisotnosti haplotipov HLA DQ2 in HLA DQ8 in SNP gena ENAM (rs3796704), gena TTLL12 (rs13058467) in genov, ki interagirajo z genom ENAM (AMBN: rs546778141, AMTN: rs7660807, AMTN: rs35286445, COL14A1: rs4870723, MMP20: rs2245803 in TUFT1: rs3828054). Genotipizacijo smo izvedli z uporabo sond TaqMan, analizo talilnih krivulj DNA v visoki ločljivosti ter s sekvenciranjem po Sangerju. Preiskovance smo razdelili v dve skupini; v prvi so bili tisti z znaki bolezni MIH, v drugi pa preiskovanci brez znakov bolezni MIH. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinama smo uporabili univariatno logistično regresijo ali test razmerja obetov. Razlike v številu s kariesom prizadetih ploskev zob smo preverjali z Mann-Whitneyevim U testom, medtem ko smo potencialno povezavo med prisotnostjo preiskovanih polimorfizmov in boleznijo MIH preverjali s testom Cochran-Armitage ter Fisherjevim eksaktnim testom. Razliko smo kot statistično značilno obravnavali pri p < 0,05. Uporabili smo programska paketa SPSS Windows 24.0 (IBM Corp., Armonk, NY, ZDA) in GraphPad Prism različice 8 (GraphPad Software, San Diego, CA, ZDA). Rezultati: Med proučevanimi dejavniki okolja nismo potrdili statistično značilne povezave z razvojem bolezni MIH. Proučevanje genetske predispozicije pa kaže na statistično značilno povezavo med homozigotno prisotnostjo SNP rs2245803 v genu MMP20 in razvojem bolezni MIH. Prisotnost genetskih različic v genu ENAM ni imela značilnega vpliva na razvoj bolezni MIH. Razlik v mineralizaciji kron DMK pri preiskovancih z znaki bolezni MIH in tistih brez znakov bolezni MIH zaradi premajhnega števila fiziološko izpadlih zob ni bilo mogoče proučiti. Smo pa potrdili večjo obolevnost za kariesom preiskovancev z znaki bolezni MIH v primerjavi s preiskovanci brez znakov te bolezni. Zaključek: Danes še vedno ni znano, kateri so okoljski in/ali genetski dejavniki, ki vplivajo na razvoj bolezni MIH. Najverjetneje se bolezen MIH razvije kot posledica sočasnega oz. sinergističnega učinka več okoljskih in genetskih dejavnikov.20212021-03-28 07:15:09Doktorsko delo/naloga125618sl