<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125534"><dc:title>Določevanje bora v tekočih in trdnih vzorcih s pomočjo masne spektrometrije z vzbujanjem v induktivno sklopljeni plazmi</dc:title><dc:creator>Kumer,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perdih,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bor</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>induktivna sklopljena plazma</dc:subject><dc:subject>laserska ablacija</dc:subject><dc:description>Bor, običajno podan kot borov oksid (B2O3), je ena izmed sestavin borosilikatnega stekla, ki je pomembna komponenta v proizvodnji steklene volne. Ker so surovine, ki vsebujejo bor, zelo drage, se bor vzdržuje na točno določeni koncentraciji, ki se jo preverja s titracijsko metodo. Titracija je časovno zelo potraten proces in je primerna le za vzorce, ki vsebujejo več kot 0.35 masnih odstotkov B2O3. Bolj optimalna rešitev je meritev z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS), saj je priprava vzorcev enostavnejša, analizira se lahko več vzorcev hkrati, s tem pa se tudi zmanjša možnost napak in prihrani veliko časa.
Ključna komponenta ICP-MS-a je stabilna argonova plazma, ki pri zelo visoki temperaturi molekule razbije na posamezne ione, le - ti pa potujejo naprej skozi kvadrupol in se ločijo na osnovi razmerja med maso in nabojem (m/z). Zaradi občutljivosti naprave, se ICP-MS uporablja predvsem za analizo elementov v sledovih, zato je ta analizna tehnika primerna za določevanje bora v naših vzorcih. 
V diplomskem delu smo optimizirali obstoječo metodo za določitev koncentracije bora v stekleni ter kameni volni s pomočjo ICP-MS. Rezultate realnih vzorcev smo primerjali s koncentracijami bora v standardnih referenčnih materialih.
Rezultati meritev bora so pokazali, da z obstoječo metodo pri stokratni redčitvi vzorca zelo dobro merimo višje koncentracije bora (nad 0.35%) v vzorcih in bi lahko v tem primeru ICP-MS analizo uporabljali namesto časovno zamudne titracije. ICP-MS je primeren tudi za merjenje vzorcev z nizko koncentracijo bora (pod 0.35%).
Poleg metode ICP-MS, ki se uporablja za analizo tekočih vzorcev, smo uporabili tudi metodo laserske ablacije, sklopljene z metodo ICP-MS. Vzorci pri tej analizni tehniki so v trdnem stanju, pripravljeni pri dveh različnih temperaturah, in sicer pri 750 ° in 1150 °C. Rezultati so pokazali, da LA-ICP-MS lahko nadomesti tekočinsko ICP-MS pri vzorcih z visoko koncentracijo bora, saj so bile relativne razlike med rezultati, pridobljenimi v internem laboratoriju in rezultati, pridobljenimi na zunanjem inštitutu majhne (do 3.4%).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-23 12:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
