<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125529"><dc:title>Postopek javnega naročanja in omejevanje konkurence s prikrojevanjem ponudb</dc:title><dc:creator>Vovko,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno naročanje</dc:subject><dc:subject>naročnik</dc:subject><dc:subject>ponudnik</dc:subject><dc:subject>prikrojevanje ponudb</dc:subject><dc:subject>omejevanje konkurence po cilju ali učinku</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi z naslovom Postopek javnega naročanja in omejevanje konkurence s prikrojevanjem ponudb, je predstavljena problematika sklepanja omejevalnih sporazumov med ponudniki na javnih razpisih. Naročniki, ki so zavezani voditi postopke javnega naročanja, morajo, zaradi uresničevanja načela zagotavljanja konkurence in gospodarnosti, iz postopka izločiti vse nesamostojne ponudbe, ki so plod nedopustnega dogovarjanja med ponudniki. S sporazumi le-ti izključijo medsebojno tekmovanje in se vnaprej dogovorijo, kdo izmed njih bo najuspešnejši na razpisu, ter kolikšna bo cena v zmagovalni ponudbi. Slednje ima za posledico višje cene, znižuje se kvaliteta predmetov javnega naročanja, hkrati pa se zavira tehnološki razvoj. Take vrste sporazumov imenujemo prikrojevanje ponudb, ali s tujko bid rigging, za njegovo odkrivanje in sankcioniranje pa je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Agencija). Za uspešno odkrivanje prikrojenih ponudb mora naročnik poznati značilnosti panoge, analizirati trg, hraniti dokumente preteklih razpisov in konkretno vsebinsko preučiti predložene ponudbe, da uspešno prepozna indice. Potrebno je močno sodelovanje med naročniki in Agencijo, da se zagotovi pretok informacij, na podlagi katerih se, primarno, ponudbo izloči iz konkretnega postopka, sekundarno, pa izvede prekrškovni postopek pred Agencijo, ki odkrije morebitni omejevalni sporazum, ter udeležena podjetja in odgovorne ustrezno sankcionira. V nalogi je bila predstavljena kritika prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Državne revizijske komisije (v nadaljevanju: DKOM) glede presojanja omejevalnih sporazumov po cilju ali po učinku, ki nalaga Agenciji in naročnikom breme presojanja učinkov sporazumov na konkurenco, dasiravno je praksa Sodišča EU jasna glede dejstva, da je za primere prikrojevanja ponudb že po naravi kršitve izkazana zadostna stopnja škodljivosti za konkurenco na določenem trgu. Zagotovo pa velja, da mora naročnik ponudniku omogočiti, da se izjavi in predloži dokaze o neodvisnosti in zanesljivosti ter ustrezno utemeljiti odločitev o nedopustnosti ponudbe.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-23 09:00:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125529</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
