<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125511"><dc:title>Čustveno doživljanje mladih odraslih žensk s podaljšanim bivanjem v izvorni družini</dc:title><dc:creator>Dolinšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pate,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustveno doživljanje</dc:subject><dc:subject>mlade odrasle ženske</dc:subject><dc:subject>podaljšano bivanje v izvorni družini</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>odraslost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali čustveno doživljanje mladih odraslih žensk s podaljšanim bivanjem v izvorni družini. V teoretičnem delu smo predstavili vpliv najzgodnejših odnosov posameznika na nadaljnje doživljanje sebe in odnosov v odrasli dobi. Prav tako smo se dotaknili pomembnih teoretičnih spoznanj, ki so se pojavila v dobljenih rezultatih naše raziskave.
Empirični del je bil namenjen raziskovanju čustvenega doživljanja mladih odraslih žensk s podaljšanim bivanjem v njihovi izvorni družini, pri tem pa je bilo eno pomembnejših meril to, da so vse mlade odrasle ženske redno zaposlene. Z uporabo deskriptivne psihološke fenomenološke raziskave smo pridobili vpogled v čustveno doživljanje petih udeleženk raziskave. Rezultate udeleženk raziskave smo ovrednotili in analizirali individualne opise njihovih doživljanj, nato pa smo zapisali še splošni opis glavnih komponent čustvenega doživljanja mladih odraslih žensk s podaljšanim bivanjem v izvorni družini.
Ugotovili smo, da na samo doživljanje bivanja mladih odraslih žensk doma v precejšnji meri vpliva odnos udeleženk z njihovimi starši, obenem pa smo prišli do ugotovitev, da večina udeleženk naše raziskave ni zadovoljna z bivanjem doma. Ob tem smo ugotovili, da udeleženke, ki do staršev gojijo prijetna čustva, tudi bivanje v skupnem gospodinjstvu s starši doživljajo kot zadovoljivo, udeleženke, ki do svojih staršev gojijo neprijetna čustva, pa doživljanje doma opisujejo kot nezadovoljivo. Hkrati smo v raziskavi poskušali pridobiti  vpogled tudi v želje udeleženk za prihodnost in pri tem ugotovili, da si večina udeleženk raziskave v prihodnosti želi osamosvojitve. Pridobili smo tudi vpogled v tiste ovire, ki mladim odraslim preprečujejo, da bi se dokončno osamosvojili, pri tem pa prišli do ugotovitev, da so razlogi zapleteni in povezani, a vendar bi lahko rekli, da starši igrajo pomembno vlogo – s finančno podporo doma ali pa s svojim nezavednim (ne)spodbujanjem mladega odraslega k dokončni osamosvojitvi in odhodom od doma.</dc:description><dc:publisher>[A. Dolinšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-20 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125511</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
