<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125498"><dc:title>Ureditev potrošniških kolektivnih tožb v pravu Evropske unije</dc:title><dc:creator>Vozel,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolektivna tožba – kolektivna pravna sredstva – Evropska unija – varstvo potrošnikov – kolektivni interes – množična oškodovanja</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti ureditev potrošniških kolektivnih tožb v pravu Evropske unije. Kljub večletnim naporom Evropska unija še ni zagotovila ustreznega varstva kolektivnih interesov potrošnikov. Trenutno je v veljavi zgolj en zavezujoč akt; Direktiva o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov iz leta 2009, ki se je v praksi izkazala kot neučinkovita. Direktiva kvalificiranim subjektom omogoča vložitev kolektivnih opustitvenih tožb v imenu potrošnikov, s katerimi lahko zahtevajo prenehanje trgovčevih kršitev v bodoče. Ni pa uvedla sistema kolektivnih odškodninskih tožb. Ker se s prepovedjo bodočih trgovčevih kršitev varstvo kolektivnih interesov potrošnikov še ne izčrpa, so nekatere države članice vzpostavile lastne sisteme kolektivnega uveljavljanja denarnih zahtevkov. Vse to je privedlo do velikih razlik med ureditvami kolektivnih pravnih sredstev držav članic. Tretjina držav članic sistema za kolektivno uveljavljanje odškodnine še vedno ne pozna. Z namenom poenotenja ureditve je Evropska komisija objavila več nezavezujočih aktov in delovnih dokumentov, ki na države članice niso imeli večjega učinka. To magistrsko delo skuša bralcu s kronološkim pregledom zakonodajne aktivnosti Evropske unije prikazati smer razvoja kolektivnih pravnih sredstev za varstvo potrošnikov v evropskem pravnem prostoru in obenem predstaviti glavna načela kolektivnih tožb. Poleg tega strjeno opisuje, kako se je problema lotil slovenski zakonodajalec, ki je leta 2017 sprejel Zakon o kolektivnih tožbah. Magistrsko delo se ni moglo izogniti tudi predstavitvi nedavne afere Dieselgate, ki je izpostavila pomanjkljivosti ureditve kolektivnih tožb v pravu Evropske unije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-19 09:00:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125498</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
