<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125495"><dc:title>Geološke in geomehanske raziskave plazu Soteska-Poreber pri kraju Hrib pri Kamniku</dc:title><dc:creator>Križanič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabec,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plaz</dc:subject><dc:subject>inženirsko-geološko kartiranje</dc:subject><dc:subject>geomehansko raziskovanje</dc:subject><dc:subject>stabilnostna analiza</dc:subject><dc:subject>sanacija</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu sem iz geološkega in geomehanskega vidika obravnaval plaz pri kraju Hrib pri Kamniku. V okviru terenskega dela sem izvedel inženirsko-geološki pregled območja plazu in njegove okolice. Prav tako sem tudi sodeloval pri izvedbi treh sondažnih vrtin, SPT ter DPSH testov. Raziskovani plaz meri v širino okoli 50 m, v dolžino pa približno 30 m. Plaz je ogrožal južni, dolinski del lokalne ceste. Večino raziskovanega območja je sestavljenega iz miocenskih oziroma oligocenskih klastičnih kamnin, manj pa iz triasnih skrilavih glinavcev in apnencev. Vrtine ter SPT in DPSH testi so pokazali, da so preko podlage, sestavljene iz zbitega peska in laporovca, odloženi neenakomerno debeli sloji glinaste in glinasto meljne ter peščene preperine. Na podlagi rezultatov inženirsko-geološkega kartiranja sem izdelal dve karti ter prečni in vzdolžni profil. Na podlagi geomehanskih parametrov, ki sem jih pridobil iz SPT in DPSH testov ter ostalih rezultatov terenskega dela, sem izdelal različne modele stabilnostne analize. Z stabilnostnimi modeli sem preveril, kakšno je bilo stanje pred porušitvijo in kako učinkovito podporni ukrepi zaščitijo cestni odsek. Ugotovil sem, da je prišlo do porušitve ravnotežja na robu bankine cestišča pri strižnem kotu ?=20° in koheziji c=3 kPa v glinenem sloju ob povišanem nivoju podzemne vode. Porušitev se je zgodila vzdolž nekrožne drsne ploskve s faktorjem varnosti F=0,979. Kot sanacijski ukrep plazu se je projektant odločil izvesti pilotno steno iz delno konzolno vpetih in delno sidranih pilotov. Ugotovil sem, da ima prva drsna ploskev, ki se tvori na robu bankine cestišča, in nanjo nimajo več vpliva podporni ukrepi (piloti in sidra), faktor varnosti F=3,632. Svoje rezultate sem tudi primerjal z rezultati stabilnostnih analiz, izvedenih za dva okoliška plazova. Ugotovil sem, da je prišlo pri vseh treh plazovih do porušitve ravnotežja vzdolž drsnih ploskev v slojih vezanih zemljin. Podporni ukrepi pa v mojem primeru bistveno bolje izboljšajo varnost cestnega odseka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-19 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125495</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
