<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125481"><dc:title>Mobilni surdopedagog kot izvajalec dodatne strokovne pomoči</dc:title><dc:creator>Šmid,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mobilna specialno-pedagoška služba</dc:subject><dc:description>Število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v vzgojno-izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se povečuje. S tem se povečuje tudi potreba po strokovnih delavcih, ki jim nudijo podporo pri uspešnem vključevanju vanje. Ta se zagotavlja z nudenjem dodatne strokovne pomoči s strani strokovnjaka na področju posebnih potreb, ki jih pri posameznem otroku opažamo. Na področju vzgoje in izobraževanja gluhih in naglušnih otrok je to surdopedagog. Večina surdopedagogov, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč, opravljajo svoje delo kot mobilni surdopedagogi. To pomeni, da delo opravljajo v več ustanovah. Delo mobilnega surdopedagoga zajema širok spekter nalog – od načrtovanja in nudenja pomoči samemu otroku, do sodelovanja z njegovimi starši, vzgojitelji, učitelji ter drugimi strokovnimi delavci, ki so v stiku z otrokom. Skupaj z njimi načrtuje in evalvira načine pomoči, po potrebi pa jim nudi tudi informacije o značilnostih in funkcioniranju otroka ali predstavi ustrezne strategije dela z njim. Delo mobilnega surdopedagoga je bilo v slovenskem prostoru v manjši meri že raziskano, ni pa še bila izvedena bolj poglobljena raziskava, usmerjena zgolj na ta strokovni profil. Vsaka skupina otrok s posebnimi potrebami potrebuje njim ustrezne pristope, metode in tehnike nudenja pomoči. Tudi delo z gluhimi in naglušnimi otroki zahteva prilagojene načine dela, nekoliko drugačne pogoje, pripomočke in organizacijo dela, saj gluhi in naglušni otroci predstavljajo zelo heterogeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali različne vidike izvajanja dodatne strokovne pomoči s strani mobilnega surdopedagoga. Opravili smo šest intervjujev z mobilnimi surdopedagoginjami, zaposlenimi na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Centru za sluh in govor Maribor ter Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Raziskava je pokazala, da so se pogoji in organizacija dela mobilnih surdopedagogov kot izvajalcev dodatne strokovne pomoči z leti izboljšali, še vedno pa obstajajo področja, ki zahtevajo spremembe. Intervjuvanke so kot svoje najpogostejše naloge izpostavile neposredno delo z otrokom ter sodelovanje s strokovnimi delavci in starši. Sodelovanje tako s strokovnimi delavci kot s starši vse sodelujoče ocenjujejo kot zadovoljujoče. Pri urah dodatne strokovne pomoči še vedno prevladuje individualno delo, v katerega surdopedagoginje vključujejo elemente različnih metod in pristopov. Polovica sodelujočih prostorske in materialne pogoje na ustanovah vidi kot primerne, tri pa se s tem ne strinjajo. Na področju organizacije kot najzahtevnejšo omenjajo sestavo urnika. Kot največjo prednost takšnega načina dela izpostavljajo svobodo pri delu, med izzivi pa se je pojavila širša paleta odgovorov na področjih pogojev dela, sodelovanja in strokovne podpore ter sistemskih pomanjkljivosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-19 04:06:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125481</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
