<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125469"><dc:title>Vpliv intruzivnega merjenja na čustveno izraznost obraza</dc:title><dc:creator>Mioč,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:description>V znanosti se je zaradi vloge čustev v našem vsakdanjiku pojavila obilica raziskav, ki poskušajo odgovoriti na vprašanja o naših čustvenih pokrajinah prek fizioloških odzivov telesa. V zadnjih dveh desetletjih se je razvilo tudi področje prepoznave čustvenih obraznih izrazov s pomočjo računalniškega vida. V izzivu prepoznave čustev je smotrno uporabiti multimodalni pristop, s katerim lahko poudarimo prednosti metod in zmanjšamo njihove pomanjkljivosti. Vendar se zaenkrat premalo pozornosti posveča medsebojnemu vplivu metod. V magistrskem delu poskušamo odpreti raziskovalno področje vpliva intruzivnosti na čustveno izraznost obraza. V teoretskem delu naloge se sprva posvetimo neenotnemu področju teorij čustev in nadaljujemo s pregledom širokega nabora metod merjenja in vzbujanja čustev v ljudeh. Preden pričnemo z empiričnim delom, pogledamo še slabo raziskan fenomen merilne anksioznosti in klasifikacijo intruzivnih metod merjenja. V empiričnem delu opišemo raziskavo, katere cilj je bil oceniti vpliv intruzivnosti merjenja na obrazno izraznost udeležencev s pomočjo Noldusovega programa FaceReader. 44 udeležencev smo snemali s skrito kamero med ogledom protokola z desetimi elicitacijskimi videi iz zbirke Samsonove idr. (2016). Med vsakim ogledom so rešili devetstopenjski vprašalnik SAM za samoocenjevanje valence in vzburjenja. Njihov videoposnetek smo nato analizirali s programom FaceReader za prepoznavo čustvenega stanja. Kontrolna skupina (KS) ni imela drugih pogojev, medtem ko smo v eksperimentalni skupini (ES) v času eksperimenta na merjeno osebo dodajali vedno bolj intruzivne merilnike. Rezultate skupin smo primerjali med seboj. Predpostavljali smo, da bo z večanjem intruzivnosti v ES obrazna izraznost v času eksperimenta padala bolj kot v KS. Rezultati analize s FaceReaderjem so pokazali obratno – v ES je program izmeril višje ravni izraznosti kot v KS, kar sklepamo, da je posledica razlik v vzorcih. Stopnjevanje intruzivnosti ni povzročilo opaznih razlik v izraznosti med skupinama. V zaključnem delu ponudimo razlago za rezultate analize s FaceReaderjem in predebatiramo druge ugotovitve v času raziskave. Poleg tega ponudimo nadaljnje raziskovalne ideje, izboljšave za našo raziskavo in opozorimo na dobre prakse za vse nadaljnje raziskovalce tega področja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-18 03:45:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125469</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
