<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125405"><dc:title>Vpliv treh naravnih pripravkov na pojavljanje škodljivih organizmov na krompirju (Solanum tuberosum L.)</dc:title><dc:creator>Jugovic,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krompir</dc:subject><dc:subject>okužbe</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>črna listna pegavost krompirja</dc:subject><dc:subject>Alternaria solani</dc:subject><dc:subject>strune</dc:subject><dc:subject>Agriotes spp.</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>poljski poskus</dc:subject><dc:subject>aminokisline</dc:subject><dc:subject>antagonistične bakterije</dc:subject><dc:subject>Bacillus amyloliquefaciens</dc:subject><dc:subject>rizobakterije</dc:subject><dc:subject>spodbujevalci rasti</dc:subject><dc:description>V letu 2020 smo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zasnovali poljski poskus, v katerem smo posadili krompir (Solanum tuberosum L.) sorte 'Natascha'. Gomolje smo pred saditvijo namočili in kasneje nadzemne dele rastlin trikrat poškropili s pripravki Rhizoflo Premium (RP), Bioamino-L (BL) in pripravkom na podlagi bakterije Bacillus amyloliquefaciens (BA). Pripravek RP vsebuje rizobakterije, BL aminokisline in BA antagonistično bakterijo. Navedeni pripravki, naj bi pri rastlinah spodbujali rast, vplivali na njihovo večjo odpornost na stres, boljšo absorpcijo hranil ter na večji pridelek. Namen poskusa je bil preučiti vpliv pripravkov na vznik krompirja, na učinkovitost delovanje zoper koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata [Say]), strun (Agriotes spp.), črne listne pegavosti krompirja (Alternaria solani [Ellis &amp; G. Martin] L.R. Jones &amp; Grout), krompirjeve plesni (Phytophthora infestans [Mont.] de Bary) in na maso pridelka. Na 10 ar veliki njivi smo zasnovali bločni poskus v treh ponovitvah posameznega bloka. V vsakem bloku smo imeli štiri obravnavanja, znotraj vsakega pa smo na treh podparcelah nanašali fitofarmacevtska sredstva v treh različnih koncentracijah (v 100, 75 in 50 % priporočenih odmerkih). Ugotovili smo, da so bile med uporabljenimi pripravki pri pridelku krompirja značilne razlike, medtem ko jih  med koncentracijami fitofarmacevtskih sredstev ni bilo. Prav tako smo ugotovilo, da pripravki (RH, BL in BA) niso imeli večjega vpliva na pojav škodljivih organizmov. Največji pridelek (26,9 t/ha), najmanjše število koloradskega hrošča in lukenj na gomolj smo ugotovili v obravnavanju s pripravkom BL. Najmanjši vpliv na pridelek krompirja je imel pripravek RP, prav tako smo v obravnavanju s tem pripravkom, ugotovili največje število lukenj na gomolj.</dc:description><dc:publisher>[B. Jugovic]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-14 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125405</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
