Revizija skupine njivske spominčice (Myosotis arvensis agg.) v SlovenijiKlopčič Vukšinič, Amedea (Avtor) Strgulc Krajšek, Simona (Mentor) Myosotis arvensis aggRod spominčic (Myosotis) uvrščamo v družino srhkolistovk (Boraginaceae). Rod vključuje približno 100 različnih vrst. Večina vrst uspeva v zmernem podnebnem pasu, nekaj vrst pa tudi v goratem delu tropskega podnebnega pasu. V okviru magistrskega dela sem podrobneje preučila skupino njivske spominčice (Myosotis arvensis agg.) v Sloveniji, ki zajema tri vrste (M. arvensis (L.) Hill, M. ramosissima Rochel in Schultes in M. stricta Link ex Roemer & Schultes). Naš najpomembnejši cilj raziskave je bil poiskati ključne morfološke znake za razlikovanje vrst iz skupine njivske spominčice ter ugotoviti, kje v Sloveniji te vrste uspevajo. Za raziskavo smo uporabili herbarijske primerke iz herbarija LJU, ki so bili določeni kot katera od vrst iz skupine njivske spominčice. Podatke z etiket herbarijskih pol smo zbrali v preglednici, v katero smo pripisali še nekatere druge podatke, ki so nam pomagali pri izboru primernega vzorca za meritve. Na izbranem vzorcu smo izmerili 17 različnih morfoloških znakov (13 številčnih in 4 opisne), večino le-teh omenja tudi literatura. Ugotovili smo, da so najpomembnejši razlikovalni znaki med vrstami znaki na plodičih, na pecljih plodečih čaš in na čašah. Razlikovalni znaki na plodičih, ki so se izkazali kot uporabni, so: dolžina in širina plodiča, širina in višina brazgotine, mesto brazgotine, dolžina od baze plodiča do njegovega najširšega dela, oblika in simetričnost plodiča, prisotnost roba (obrobe) na plodiču, pogojno pa tudi barva plodiča. Ugotovili smo, da sta dobra razlikovalna znaka tudi dolžina peclja plodeče čaše ter kot, pod katerim le-ta izrašča. Na čašah v času plodenja sta dobra razlikovalna znaka zaprtost oziroma odprtost čaše in oblika čašnih zobcev. Merjeni znaki na cvetovih se niso izkazali kot najbolj primerni za razlikovanje med vrstami – edini razlikovalni znak, ki se je izkazal za primernega pri meritvah na cvetovih, je bil izmerjeni podatek o širini venca. Po opravljenih meritvah in obdelavi podatkov, smo izdelali določevalni ključ za razlikovanje vrst. Na koncu smo opravili še revizijo preostalega herbarijskega materiala in izdelali nove zemljevide razširjenosti vrst na območju Slovenije na podlagi herbarijskih primerkov iz herbarija LJU. Potrdili smo prisotnost vseh treh vrst na območju Slovenije. Najbolj razširjena vrsta v Sloveniji je M. arvensis (L.) Hill, najredkejša, z enim samim primerkom v herbariju LJU, pa vrsta M. stricta Link ex Roemer & Schultes.20212021-03-12 06:01:56Magistrsko delo/naloga125343sl