<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125325"><dc:title>Stališča in izkušnje pedagoških delavcev o ustvarjalnem gibu pri delu z otroki z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Fras,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratković,	Daniela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili učence s posebnimi potrebami, med katerimi smo se najbolj osredotočili na učence z motnjami v duševnem razvoju in programe vzgoje in izobraževanja, kamor so ti vključeni. Predstavili smo pomen gibanja za celostni razvoj otroka. Razložili smo, kaj vse zajema celostno učenje in predstavili modele celostnega poučevanja ter pridobivanja znanja. Prav tako smo opredelili ustvarjalni gib kot učni pristop oziroma vzgojno-izobraževalno metodo dela z učenci. Razložili smo vlogo učitelja pri vključevanju giba v učni proces. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili še ustvarjalno gibanje pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Pregledali smo raziskave, ki so že bile narejene na temo učenja in poučevanja z gibom oseb s posebnimi potrebami.
Nato sledi empirični del, v katerem smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali stališča učiteljev na Centru Janeza Levca Ljubljana (CJL) do ustvarjalnega giba. Zanimalo nas je, če učitelji poznajo metodo ustvarjalnega giba, kje so o ustvarjalnem gibu največ izvedeli in kako pogosto ga uporabljajo pri delu z otroki. Za učitelje smo pripravili delavnice, kjer jim je bilo predstavljenih nekaj konkretnih primerov uporabe ustvarjalnega giba za pridobivanje, utrjevanje in preverjanje znanja na različnih predmetnih področjih ter za učence različnih starosti. Vsi primeri in dejavnosti so bili prilagojeni za delo z otroki s posebnimi potrebami. Med vsemi učitelji, ki so sodelovali na delavnicah, se je oblikovala tudi skupina treh učiteljev, ki so ustvarjalni gib načrtno uporabili pri delu z otroki. Njihove osebne izkušnje v razredu so bile preverjene s polstrukturiranim intervjujem.
Ugotovili smo, da imajo zaposleni na CJL kljub slabemu do srednje dobremu poznavanju uporabnosti ustvarjalnega giba v učnem procesu učencev z motnjo v duševnem razvoju (MDR) in kljub temu, da ga sami pri svojem delu ne uporabljajo ali pa ga uporabljajo le občasno, v povprečju pozitivna stališča do ustvarjalnega giba. Le-tega pa nam je uspelo z izvedbo delavnic še nekoliko izboljšati.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-11 05:18:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125325</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>