<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125315"><dc:title>Klimatologija napak letalskega višinomera nad Ljubljano</dc:title><dc:creator>Matić,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosel,	Tadej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>klimatologija</dc:subject><dc:subject>zračni tlak</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>višinomer</dc:subject><dc:subject>višina</dc:subject><dc:subject>napaka višine</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se osredotočili na izračun klimatologije napak nadmorskih višin letalskega višinomera nad Ljubljano. Izračune klimatologije smo naredili po različnih metodah, ki odražajo različne nastavitve letalskega višinomera in temperaturne korekcije. Podatke o zračnem tlaku, temperaturi in višini smo pridobili iz meritev radiosond. Uporabili smo vsega šest metod. V prvi metodi smo predpostavili, da se letalski višinomer nastavi na referenčni tlak QNE. Pri drugi metodi smo predpostavili, da se letalski višinomer nastavi na referenčni tlak QNH. Tretja in četrta metoda sta bili enaki prvi in drugi, le da smo naredili temperaturno korekcijo s pomočjo temperature, izmerjene na letališču. Metodi pet in šest sta bili enaki prvi in drugi, le da smo naredili temperaturno korekcijo s temperaturo, izmerjeno na zrakoplovu. Podatke iz meritev radiosond smo dobili pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za analizo smo uporabili podatke iz obdobja približno 13 let. Napake višin, ki smo jih dobili pri posameznih metodah, smo grafično prikazali za različne letne čase in celotno obdobje. Ugotovili smo, da je velikost napake zelo odvisna glede na uporabljeno metodo in letni čas. V splošnem velja, da napake z nadmorsko višino naraščajo in so največje pozimi. Pri nekaterih metodah je napaka tudi pri nižjih nadmorskih višinah nad 100 m. Najbolje sta se obnesli metodi pet in šest, kjer je bila napaka skozi celotno troposfero najmanjša.</dc:description><dc:publisher>[G. Matić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-10 08:30:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
