Vrednotenje postopkov elektrokemoterapije in genskega elektroprenosa plazmidne DNA z zapisom za pasji interlevkin-12 pri zdravljenju spontanih kožnih in oralnih tumorjev pri psihMilevoj, Nina (Avtor) Tozon, Nataša (Mentor) veterinarska onkologijaelektrokemoterapijagenski elektroprenosbleomicininterlevkin-12kakovost življenja pri psihNamen doktorske naloge je bil vrednotenje postopkov elektrokemoterapije (EKT) in genskega elektroprenosa (GEP) plazmidne DNA z zapisom za pasji interlevkin-12 (IL-12) pri zdravljenju spontanih kožnih in oralnih tumorjev pri psih. S tekočinsko kromatografijo, sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo (LC-MS/MS), smo določili koncentracijo bleomicina (BLM) v krvi zdravljenih psov in izračunali farmakokinetične parametre. V krvi zdravljenih psov smo določali subpopulacije imunskih celic (CD4+ in CD8+ limfociti, regulatorni limfociti T – Treg) s pretočno citometrijo. Z imunohistokemičnim barvanjem smo določali izražanje receptorjev in ligandov programirane celične smrti 1 (PD-1 in PD-L1) v tumorjih zdravljenih psov. Da bi ocenili kakovost življenja psov, zdravljenih z EKT in/ali GEP IL-12, smo njihove lastnike povabili k izpolnjevanju Vprašalnika o kakovosti življenja psov in Kratkega testa za ocenjevanje vprašalnika. BLM pri psih je imel monofazno eliminacijsko krivuljo. Povprečni porazdelitveni volumen (Vd) je bil 224,5 ± 75,02 ml/kg, očistek (CL) 7,04 ± 2,05 ml/min/kg in razpolovni čas (t1/2) 22,03 ± 0,88 min. Telesna masa psov ni vplivala na farmakokinetiko BLM. Starejši psi so imeli nižji Vd, na druge farmakokinetične parametre pa starost ni vplivala. Tekom zdravljenja nismo ugotovili značilnih razlik v odstotku CD4+ in CD8+ limfocitov v krvi zdravljenih psov. Ob koncu opazovalnega obdobja je upadel odstotek Treg v krvi zdravljenih psov; spremembe niso sovpadale z odgovorom na zdravljenje. PD-1 je izražalo 95,2 % mastocitomov in 100 % oralnih melanomov, PD-L1 pa so izražali vsi tumorji. Psi s tumorji z višjim izražanjem PD-1 in PD-L1 so imeli značilno krajši povprečni čas preživetja, slabši odgovor na zdravljenje in krajše preživetje brez napredovanja bolezni kot tisti s tumorji z nizkim izražanjem PD-1 in PD-L1. Lastniki so ocenili, da se je kakovost življenja psov po zdravljenju izboljšala. Bolje so ocenili kakovost življenja pri psih, zdravljenih z neinvazivno vrsto zdravljenja, pri tistih, ki so se na zdravljenje odzvali, in pri tistih z manjšimi ter s kožnimi/podkožnimi tumorji. Rezultati doktorske naloge so pomembni za izboljšanje protokolov in napovedovanje odgovora na zdravljenje z EKT in/ali GEP IL-12.20202021-03-05 13:48:55Doktorsko delo/naloga125167sl