Celovita kvantitativna ocena tveganja za prisotnost Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis v mleku in mlečnih izdelkihKnific, Tanja (Avtor) Ocepek, Matjaž (Mentor) Kirbiš, Andrej (Komentor) Bolezni govedaepidemiologijaocena tveganjametodeparatuberkulozaprenosepidemiologijaprevalencaMycobacterium avium subsp. paratuberculosismlekomikrobiologijavarnost živilbiološki modeliCilj disertacije je bil oceniti tveganje za izpostavljenost bakteriji Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP) preko mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika. Domneva se, da je MAP lahko povezana s Crohnovo boleznijo in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi ljudi. Čeprav vzročnost še ni bila dokazana, je pomembno izboljšati razumevanje tveganja za izpostavljenost. Glavni vir MAP za ljudi je najverjetneje govedo. MAP pri govedu povzroča paratuberkulozo ali Johne-jevo bolezen, ki zmanjšuje ekonomsko učinkovitost govedoreje po vsem svetu. Zaradi pomanjkanja empiričnih podatkov smo razvili dva modela za pridobitev podatkov o možnem epidemiološkem stanju v sektorju mleka v Sloveniji. S stohastičnim razrednim modelom smo preučili širjenje MAP v tipični slovenski čredi krav molznic. Z modeliranjem širjenja MAP na časovnem omrežju s tako imenovanim SI modelom (angl. susceptible-infectious; dovzeten-inficiran) in štirih scenarijev verjetnosti prenosa MAP pa smo ocenili možno prevalenco. Pridobljene rezultate smo uporabili v modelu kvantitativne ocene tveganja s simulacijami Monte Carlo za oceno možne izpostavljenosti človeka bakteriji MAP preko mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega smo izvedli analizo omrežja premikov goveda v Sloveniji, da bi ocenili možnost izvajanja ciljanih intervencijskih ukrepov. Rezultati kažejo, da analiza omrežja lahko nudi podporo pri optimizaciji nadzora paratuberkuloze v Sloveniji. V nasprotju z našo hipotezo je razredni model pokazal podobno razširjenost MAP znotraj črede, kot so ocenile predhodne raziskave v Sloveniji. Z upoštevanjem danih predpostavk in negotovosti smo ocenili, da je splošno tveganje za izpostavljenost MAP preko mleka in mlečnih izdelkov za slovenskega potrošnika majhno. Kvantitativno oceno izpostavljenosti smo izvedli za surovo mleko, pasterizirano polnomastno mleko in mleko, obdelano pri ultra visoki temperaturi, vendar menimo, da se lahko rezultati do neke mere prenesejo tudi na druge mlečne izdelke na zadevni ravni proizvodnje. Za ljudi, ki uživajo surovo mleko in surove mlečne izdelke s kmetij s paratuberkulozo, je tveganje za izpostavljenost MAP visoko. Vendar je bila simulirana količina MAP na liter surovega mleka v rezervoarju za mleko na kmetiji nizka. Pomembno je poudariti, da je tveganje za izpostavljenost MAP preko pasteriziranega mleka v maloprodaji in preko drugega predelanega mleka najverjetneje zanemarljivo. Naši rezultati bi lahko nudili podporo za informirano odločanje o intervencijskih ukrepih za nadzor MAP v Sloveniji. V primeru, da bo povezava med MAP in boleznimi pri človeku potrjena, lahko naša raziskava služi kot dober začetek prizadevanj za zmanjšanje tveganja. Dobljeni rezultati so lahko uporabni tudi za druge države, ki imajo podobno strukturo mlečnih gospodarstev.20202021-03-05 13:48:41Doktorsko delo/naloga125165sl