<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125163"><dc:title>Nekateri reprodukcijski in populacijski parametri pri grški kornjači (Testudo hermanni) v ujetništvu</dc:title><dc:creator>Stvarnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovč,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>želve – fiziologija</dc:subject><dc:subject>reprodukcija – genetika</dc:subject><dc:subject>steroidni hormoni spolnih žlez – analize</dc:subject><dc:subject>jajca – kemija</dc:subject><dc:subject>feces – analize</dc:subject><dc:subject>encimsko vezani imunosorbentni test</dc:subject><dc:subject>mitohondrijska DNA – genetika</dc:subject><dc:subject>filogeografija</dc:subject><dc:subject>analiza zaporedja DNA</dc:subject><dc:description>Skozi triletni monitoring smo v aktivni reprodukcijski sezoni preučevali samice grške kornjače (Testudo hermanni boettgeri). Samci so bili prisotni prvo leto, do prvega parjenja. Spremljali smo odstotek izleganja jajc pri samicah v posameznem letu in v posameznem gnezdu. Jajca smo individualno sledili do izvalitve. Po končani inkubaciji smo pregledali valilniški ostanek. Ocenili smo naslednje parametre: oplojenost in vzroke zamiranja kot so inficiranost in dehidriranost. Ugotovili smo, da se ob odsotnosti samcev vsako leto zmanjšuje tako število jajc kot število gnezd na samico.
Proučevali smo kemijsko sestavo jajc grške kornjače. Oleinska kislina je predstavljala več kot polovico maščobno kislinske sestave v rumenjaku. V beljaku smo med 18 različnimi aminokislinami ugotavljali največ glutaminske in asparaginske kisline. Med elementi v sledeh smo v lupini, beljaku in rumenjaku izmerili najvišje koncentracije železa.
Pri grških kornjačah obeh spolov in različne starosti smo v iztrebkih s postopkom ELISA ugotavljali koncentracije progesterona, estradiola in testosterona v iztrebkih (neinvaziven način vzorčenja). Pri spolno aktivnih kornjačah se ta metoda lahko uporablja za dokazovanje aktivnosti reproduktivnih organov pri obeh spolih na podlagi dinamike hormonov. Ugotovili smo, da se le v obdobju izleganja jajc na podlagi nivoja med posameznimi hormoni v iztrebkih odrasle kornjače lahko določi spol.
Z genetsko analizo smo kljub omejenemu obsegu biološkega materiala pokazali, da tako na ravni mitohondrijske, kot tudi jedrne DNK, genetska pestrost omogoča identifikacijo genetske strukturiranosti populacij, ki so bile vključene v našo raziskavo. V analizi 188 vzorcev grške kornjače s petih različnih geografskih lokacij v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori in Italiji smo našli tri mitohondrijske haplotipe, ki se med seboj razlikujejo na treh nukleotidnih pozicijah znotraj gena za 12S rRNK. Našli smo tudi osebke s heteroplazmijo mtDNK. 
Genotipizacijo jedrne DNK smo izvedli na 10 mikrosatelitnih lokusih: Test56, Test76, Test21, GmuA19, Leo21, GmuD51, Test71, Leo56, Leo71 in GmuB08. Na osnovi rezultatov analize mikrosatelitnih lokusov smo proučevane populacije lahko razdelili v gruče, ki se ujemajo z geografskim izvorom vzorcev. Za odgovor na vprašanje ali je spol pri Testudo hermanni determiniran z genetskimi dejavniki, smo sekvencirali celoten genom petih spolno zrelih samcev in petih spolno zrelih samic. Analiza celotnega genomskega nukleotidnega zaporedja ne potrjuje obstoja spolnih kromosomov in ne nakazuje večjih strukturnih sprememb v avtosomalnih genomskih regijah, ki so bile pri drugih vrstah dvoživk in plazilcev povezane z diferenciacijo spola.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-05 13:48:16</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
