<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125151"><dc:title>Vrstilne statistike in tvegana vrednost</dc:title><dc:creator>Candellari,	Nikolaj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokol-Bukovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Toman,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tvegana vrednost</dc:subject><dc:subject>vrstilna statistika</dc:subject><dc:subject>regulatorni kapital</dc:subject><dc:description>V delu diplomskega seminarja smo rešili nalogo, s katero se srečujejo vse banke: kako določiti količino kapitala, ki ga imamo v rezervi in ki služi preprečevanju nesolventnosti, da bomo zavarovani pred morebitnimi nepričakovanimi izgubami. Določitev regulatornega kapitala, kot ga imenujemo, je odvisna od predpisane stopnje tveganja, ki jo določi regulator bančnega trga. Naša naloga je, da določimo delež vrednosti portfelja, ki ga moramo držati v rezervi. To je pomembna naloga, saj pri
podcenitvi le-tega tvegamo nesolvetnost ali kazen regulatorja, pri njegovi precenitvi pa nastanejo neželeni oportunitetni stroški. V delu diplomskega seminarja smo potrebno višino regulatornega kapitala ocenjevali z vrstilnimi statistikami. Analitično in s pomočjo simulacije smo primerjali štiri različne cenilke. Za izhodišče smo vedno vzeli zadnjih 250 zaporednih dnevnih logaritemskih donosov portfelja. Cenilke smo izbrali preko teorije vrstilnih statistik. Za ocenjevanje višine regulatornega kapitala pri 99 % stopnji tveganja smo kot potencialne cenilke videli drugo vrstilno statistiko, tretjo vrstilno statistiko, njuno povprečje ter drugo vrstilno statistiko, kjer smo vzorec zmanjšali na zadnjih 200 dnevnih logaritemskih donosov. Po izvedeni simulaciji smo zaključili, da sta med štirimi cenilkami nepristranski povprečje med drugo in tretjo vrstilno statistiko na celem vzorcu in druga vrstilna statistika na zmanjšanem vzorcu, vendar ima slednja večji standardni odklon. Kot najboljšo cenilko zato razglasimo povprečje med drugo in tretjo vrstilno statistiko. Poleg tega
smo ugotovili, da cenilke ocenjujejo podobno ne glede na porazdelitev logaritemskih donosov portfelja, kar je dobrodošlo spoznanje za uporabo opisanih cenilk v praksi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-05 08:15:02</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125151</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
