<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=125034"><dc:title>Primerjava meritev stanja hidriranosti pacientov s parenteralno prehrano na domu z dvema bioimpedančnima napravama</dc:title><dc:creator>Ogrin,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotovnik Kozjek,	Nada	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>parenteralna prehrana</dc:subject><dc:subject>kronična odpoved prebavil</dc:subject><dc:subject>hidriranost</dc:subject><dc:subject>potrebe po tekočini</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>bioimpedančne meritve</dc:subject><dc:subject>bioimpedančna analiza</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:description>Odpoved prebavil je kompleksno bolezensko stanje, ki potrebuje strokovno vodeno prehransko obravnavo in prehransko terapijo. Pri kroničnih oblikah je ključna terapevtska oblika parenteralna prehrana na domu. Bolezenska stanja, ki vodijo v odpoved prebavil, pogosto pripeljejo do tekočinskih neravnovesij in podhranjenosti. Kot metoda meritve sestave telesa se pogosto uporablja bioimpedančna analiza. V nalogi smo med seboj primerjali dve različni bioimpedančni napravi – Quadscan 4000 in Multiscan 5000. Prva je multifrekvenčna bioimpedančna naprava in opravlja meritve pri 5, 50, 100 ter 200 kHz, druga pa spada v kategorijo bioimpedančne spektroskopije (BIS) in deluje na 50 različnih frekvencah med 5 in 1000 kHz. Z njima smo ocenjevali status hidriranosti in prehranjenosti pacientov z odpovedjo prebavil, ki se zdravijo s parenteralno prehrano na domu. Meritve smo izvajali kot del rutinskega pregleda v Enoti za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana. Ugotovili smo, da je naprava Multiscan 5000 boljši indikator podhranjenosti, če primerjamo fazne kote in tudi ob primerjavi meritev z meritvami sečnine in kreatinina. Ugotovili smo, da z napravo Multiscan 5000 bolje prikažemo podhranjenost v povezavi s faznim kotom in opredelimo stanje hidracije. Kadar pa upoštevamo GLIM kriterije, pa sta obe napravi enako učinkovito orodje za ugotavljanje podhranjenosti pacientov. Pri multidisciplinarnem pristopu in skupaj s krvnimi preiskavami ter zdravniškim pregledom sta lahko obe napravi primerno orodje za spremljanje teh bolnikov.</dc:description><dc:publisher>[J. Ogrin]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-02 09:53:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
