Interes pravičnosti pred Mednarodnim kazenskim sodiščemBabič, Matej (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) interes pravičnostiMednarodno kazensko sodiščeRimski statutAfganistanDoločila Rimskega statuta tožilcu omogočajo, da ne začne ali ne nadaljuje postopka, kljub izpolnjenim zahtevam pristojnosti in dopustnosti ter posledično utemeljeni podlagi za začetek preiskave ali kasnejši zadostni podlagi za začetek pregona. To lahko stori, če ugotovi obstoj tehtnih razlogov za domnevo ali zadostno podlago, da to ne bi bilo »v interesu pravičnosti«. Pri tem dokumenti Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) ne podajo smernic glede razlage vsebine instituta »interesa pravičnosti«, niti glede njegove uporabe. Nejasnost, dvoumnost, nedoločenost, hkrati pa pomembnost tega instituta so prišli v ospredje aprila 2019. Predobravnavni senat MKS je po proučitvi situacije v Afganistanu prvič odločil, da ne bo odobril zahteve tožilstva za proprio motu začetek preiskave, ker to »ne bi služilo interesu pravičnosti«. Razlaga o pomenu in uporabi instituta, ki jo je ponudil predobravnavni senat, je odprla dodatna vprašanja in polemike. Močan je bil tudi politični odziv. Magistrsko diplomsko delo skozi prizmo sredstev razlag, upoštevajoč pri tem relevantna določila uporabnega prava MKS, iz različnih zornih kotov raziskuje izzive obsega ter uporabe »interesa pravičnosti« v Rimskem statutu. Hipotezi dela sta, da je institut »interes pravičnosti« potrebno razlagati ozko, ter da je njegova uporaba v diskreciji tožilstva, medtem ko ima predobravnavni senat nadzorno vlogo nad takšno diskrecijo le v primeru, če tožilstvo ob sklicevanju na interes pravičnosti ne začne preiskave naznanjene situacije oziroma ne začne pregona.20212021-03-01 09:00:03Magistrsko delo/naloga125010sl