<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124976"><dc:title>Značilnosti kaznivega dejanja umora pri storilcih z duševnimi motnjami.</dc:title><dc:creator>Štiberc,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj Plesničar,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>umor</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>diagnoza</dc:subject><dc:subject>antisocialno vedenje</dc:subject><dc:description>Odnos med duševnimi motnjami in kriminaliteto predstavlja področje, ki je bilo v strokovni literaturi doslej pogosto obravnavano. Tuje študije ob tem navajajo številne dejavnike tveganja, ki prispevajo k razvoju antisocialnega in odklonskega vedenja, med katere spadajo tudi duševne motnje. V večini obstoječih raziskav je bila prisotnost duševne motnje pri posamezniku povezana z večjim tveganjem za izvršitev kaznivega dejanja umora, ki je opredeljen kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo posameznika. V magistrski raziskavi sem analiziral značilnosti kaznivega dejanja umora pri storilcih z duševnimi motnjami v Sloveniji. Poleg tega sem preučeval, ali se storilci glede na prisotnost duševne motnje razlikujejo v osebnih, situacijskih in kliničnih dejavnikih. V študijo je bilo vključenih 461 oseb, ki so izvršile kaznivo dejanje umora med leti 1991 in 2015. Storilci kaznivega dejanja umora z diagnozo duševne motnje so bili višje izobraženi, prihajali so iz ekonomsko in socialno ugodnejšega okolja, bili večkrat samski in pogosteje brez otrok. Za predhodno kaznivo dejanje so bili obsojeni v manjšem deležu in bili v času umora redkeje pod vplivom alkohola. Največkrat so z nožem ali drugim ostrim predmetom umorili prijatelja ali znanca, najpogostejši motiv umora pa so predstavljali predhodni spori. Največji delež storilcev glede na diagnozo duševne motnje so predstavljali posamezniki z motnjo osebnosti. Ti so bili v povprečju najmlajši, prihajali so iz socialno in ekonomsko najbolj neugodnega okolja in bili največkrat obsojeni za preteklo kaznivo dejanje. Ugotovitve raziskave lahko prispevajo k pripravi preventivnih programov za prepoznavanje posameznikov z visoko stopnjo tveganja in so v pomoč strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjem kazenskega pregona, hkrati pa predstavljajo tudi osnovo za nadaljnje raziskovanje na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[U. Štiberc]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124976</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
