<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124971"><dc:title>Uporaba metod senzorne integracije pri motiviranju za doseganje zastavljenih ciljev</dc:title><dc:creator>Kurnik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Motnja senzorne integracije</dc:subject><dc:description>Za obravnavo oseb z motnjo senzorne integracije se v svetu uporabljajo različni pristopi dela. Magistrsko delo obravnava dve metodi senzorne integracije v povezavi z motivacijo za doseganje zastavljenih ciljev, in sicer senzorno integracijo po dr. Ayres in snoezelen. S pomočjo anketnega vprašalnika sem raziskovala mnenje 23 strokovnih delavcev iz celotne Slovenije, ki so se v zadnjih štirih letih udeležili seminarja na temo senzorne integracije. Zanimalo me je, kako se sprememba motivacije za doseganje zastavljenih ciljev pokaže pri samih uporabnikih in kako uporaba pristopa senzorne integracije in pristopa snoezelen vpliva na motivacijo izvajalcev senzorne stimulacije. Vzporedno sem izvedla pet polstrukturiranih fokusnih intervjujev z osebami, ki delajo na področju senzorne integracije z različnimi ciljnimi skupinami: z osebami z nezgodno možgansko poškodbo, z otroki in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju in z motnjami avtističnega spektra, s starostniki z demenco ter z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Namen empirične raziskave je bil preveriti, kaj intervjuvanci menijo o tem, na kakšen način in v kolikšni meri delo po pristopu senzorne integracije in po pristopu snoezelen vpliva na povečanje motivacije uporabnikov in izvajalcev za doseganje zastavljenih ciljev.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da ima večina strokovnih delavcev z metodami senzorne integracije pozitivne izkušnje, predvsem pri doseganju sproščenosti in umirjenosti. Strokovni delavci v raziskavi najbolj pogosto delajo z osebami s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, osebami s primanjkljajem pozornosti in motnjo hiperaktivnosti, osebami z motnjami avtističnega spektra, gibalno oviranimi osebami ter osebami z motnjami v duševnem razvoju. Strokovni delavci poudarjajo individualni pristop in samoiniciativo, tako pri samem izobraževanju o senzorni integraciji kot pri izdelovanju pripomočkov za izvajanje senzornih aktivnosti, saj kot pomanjkljivost dela na področju senzorne integracije navajajo drago opremo. Prav tako večina opaža, da imajo premalo časa za uporabo metod senzorne integracije, torej delajo z uporabniki redkeje, a takrat bolj intenzivno. Obravnava sicer traja od deset minut za intenzivno terapijo do dveh ur, če gre za sproščanje ali celo uspavanje. Cilje na področju senzorne integracije najbolj pogosto določijo strokovni delavci sami ali skupaj z uporabnikom. Po mnenju strokovnih delavcev uporaba novih pripomočkov in efektov pripomore k dvigu motivacije uporabnikov za delo na področju zastavljenih ciljev. Na delovno motivacijo sodelujočih v raziskavi pa pozitivno vplivata timsko delo in interdisciplinarnost pri obravnavi posameznikov s pomočjo senzorne integracije. Rezultati bodo strokovnim delavcem, ki delajo z uporabniki na področju senzorne integracije, predstavili strategije, ki jih lahko uporabijo za dvig motivacije uporabnikov za doseganje zastavljenih ciljev ter bodo morda ključno pripomogle k njihovemu uspešnejšemu funkcioniranju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:36:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
