Presoja slovenskih in nemških vzgojiteljev predšolskih otrok o lastni usposobljenosti za delo z otroki s posebnimi potrebamiMarolt, Sara (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) profesionalni razvojSkozi življenje se nenehno učimo in usvajamo nova znanja. Nova znanja lahko pridobimo s formalno izobrazbo ali neformalno z lastnim raziskovanjem in učenjem. Spremembe in nova odkritja na različnih področjih človekovega delovanja pomenijo, da priložnosti za usvajanje novega znanja ne primanjkuje – ravno obratno, možnosti za nadgrajevanje že usvojenega in pridobivanje novega se povečujejo. Z novimi tehnološkimi napredki in družbenimi spremembami današnji čas zahteva izvirnost in prilagodljivost vzgojiteljev ter njihov nenehni profesionalni razvoj, ki vključuje tudi dodatno izobraževanje. Po končanem študiju je dodatno izobraževanje zelo pomembno, saj omogoča, da vzgojitelji nadgrajujejo že usvojena znanja in veščine. Povečevanje števila otrok s posebnimi potrebami v rednih programih vzgoje in izobraževanja pomeni, da morajo imeti vzgojitelji znanja, veščine in strategije za uspešno in kakovostno delo v inkluzivnih skupinah. V naši raziskavi nas je zanimalo, kakšno je mnenje vzgojiteljev o lastni kompetentnosti za delo z otroki s posebnimi potrebami. Ali imajo po njihovem mnenju dovolj znanja in veščin za kakovostno delo in kateri dejavniki vplivajo na njihovo delo? Zanimala nas je možnost njihovega nadaljnjega izobraževanja na področju dela z otroki s posebnimi potrebami in možnost njihovega sodelovanja s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. Ugotovili smo, da se tako slovenski kot nemški vzgojitelji pogosto srečujejo z različnimi skupinami otrok s posebnimi potrebami in svojo kompetentnost za delo z njimi ocenjujejo kot povprečno. Vzgojitelji se zavedajo, da potrebujejo več znanja s področja posebnih potreb, prav tako potrebujejo več podpore in možnosti za sodelovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ter drugimi strokovnjaki. Rezultati v obeh državah so pokazali, da skoraj 40 % vzgojiteljev navaja, da nimajo možnosti nadaljnjega izobraževanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami, čeprav bi si tega želeli, in le 30 % se jih udeleži vsaj enega dodatnega izobraževanja letno.20202021-02-26 04:35:54Magistrsko delo/naloga124969sl