<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124960"><dc:title>Ocena lastne usposobljenosti predmetnih učiteljev za delo z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in dejavniki vpliva</dc:title><dc:creator>Dornik,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih smo priča mnogim družbenim spremembam, ki se na področju šolstva odražajo s premikom k inkluzivno naravnani vzgoji in izobraževanju. Ena izmed odprtih dilem v praksi ostaja usposobljenost učiteljev za delo z raznoliko populacijo učencev. Statistični podatki pri nas in v tujini nakazujejo trend naraščanja deleža učencev s posebnimi potrebami (PP), ki se šolajo v rednih osnovnih šolah, med njimi pa je največji delež učencev, ki so v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo usmerjeni kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Številni domači in tuji avtorji opozarjajo na stiske učiteljev, ki se ob vključevanju učencev s PP v redne šole večkrat počutijo nemočne in premalo strokovno usposobljene za delo z njimi. 
Učitelj je ključni dejavnik udejanjanja inkluzije v praksi, zato je treba posebno pozornost nameniti njegovemu stalnemu profesionalnemu razvoju, pa tudi podpori, ki jo pri svojem delu potrebuje. V magistrskem delu smo z integracijskim pristopom raziskali, kakšna je ocena lastne usposobljenosti predmetnih učiteljev v zasavski regiji, ko gre za različna področja dela z učenci s PPPU. Preverili smo, kaj menijo o razpoložljivosti raznolikih oblik pomoči in podpore ter profesionalnega razvoja, ko gre za delo z učenci s PP in PPPU. V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 66 predmetnih učiteljev zasavskih osnovnih šol, v kvalitativnem delu pa šest. Analiza in interpretacija kvantitativno in kvalitativno zbranih podatkov omogočata vpogled v samooceno usposobljenosti predmetnih učiteljev v treh zasavskih občinah ter opredelitev nekaterih dejavnikov vpliva, dostopnost pomoči in podpore ter identifikacijo potreb, ki jih udeleženci raziskave navajajo v povezavi z inkluzijo učencev s PPPU. 
Rezultati kažejo, da se predmetni učitelji pri svojem delu dnevno srečujejo z učenci s PPPU, za delo z njimi pa se v večini čutijo delno usposobljene. Menijo, da so dobro usposobljeni za individualno delo z učenci s PPPU ter za delo v manjših skupinah, slabše pa za delo v razredu, načrtovanje individualiziranega programa (IP) in za odkrivanje učenčevih težav ter močnih področij. Pri delu z učenci s PPPU jih ovira predvsem pomanjkanje časa za sodelovanje in preveliki oddelki. Menijo, da na njihovo usposobljenost v največji meri vpliva lastna motivacija, medtem ko  zunanjim institucijam, študiju in pripravništvu ne pripisujejo pomembnega vpliva. Na voljo so jim različne oblike pomoči in podpore, ki si jih, predvsem ko gre za sodelovanje ter možnosti za nadaljnji profesionalni razvoj, želijo v večji meri. Izražajo jasno potrebo po bolj praktično naravnanih in na predmetno področje usmerjenih izobraževanjih in usposabljanjih. Analiza stanja med učitelji v zasavski regiji nam v povezavi s teoretskimi predpostavkami in predhodnimi raziskavami omogoča vpogled v trenutno stanje in oblikovanje smernic za nadaljnjo raziskovanje, razpravo in iskanje rešitev s področja pomoči in podpore predmetnim učiteljem ter predlogov za njihov profesionalni razvoj, ki bo omogočal njihovo učinkovito delovanje v inkluzivnih okoljih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:35:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124960</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
