Izražanje in uravnavanje čustev jeze, strahu ter žalosti pri učiteljih v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardomGrom, Sabina (Avtor) Prosen, Simona (Mentor) Smrtnik Vitulić, Helena (Komentor) čustvaV magistrskem delu sem raziskala področji izražanja in uravnavanja čustev jeze, strahu in žalosti pri učiteljih v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Najprej sem se osredotočila na opredelitev in pomen čustev ter značilnosti čustev in njihovo klasifikacijo. Opisala sem najbolj razširjene razlage čustev. Nato sem se osredotočila na čustva jeze, strahu in žalosti ter njihove značilnosti. Opisala sem čustveno zavedanje, izražanje in uravnavanje čustev, s poudarkom na strategijah uravnavanja čustev ter njihovi učinkovitosti. Ker sem proučevala čustva učiteljev v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, sem opisala ta program in učence, ki so vanj vključeni, ter dosedanje raziskave na področju čustev učiteljev. Namen izvedene raziskave je bil analizirati situacije, ki pri omenjenih učiteljih vzbudijo čustva jeze, strahu in žalosti ter ugotoviti, na kakšen način in s katerimi strategijami uravnavajo ta čustva pri delu v razredu ter kakšne so značilnosti uporabljenih strategij uravnavanja teh treh čustev. V raziskavi je sodelovalo 30 učiteljev, ki poučujejo v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Rezultati so pokazali, da učitelji doživljajo čustva jeze, strahu in žalosti v različnih situacijah, najpogosteje pa doživljajo jezo zaradi vedenjske problematike učencev, strah zaradi možnosti poškodb učencev in žalost zaradi težkih socialnih in družinskih razmer učencev. Čustva žalosti, strahu in jeze izražajo verbalno in neverbalno, čustva pa tudi prikrijejo oz. jih ne izrazijo. Uporabljajo različne strategije uravnavanja čustev, in sicer spremembo situacije, kognitivno prevrednotenje, preoblikovanje fiziološkega odziva in preoblikovanje vedenja z iskanjem socialne opore in prikrivanjem. Strategije uravnavanja čustev se v pogostosti uporabe razlikujejo glede na čustvo, ki ga učitelji doživljajo. Pri uravnavanju čustva jeze so učitelji najpogosteje opisovali naslednje strategije: spremembo situacije, kognitivno prevrednotenje in preoblikovanje fiziološkega odziva, pri uravnavanju čustva strahu so učitelji najpogosteje izbirali kombinacije različnih strategij, pri uravnavanju čustva žalosti pa so najpogosteje izbirali kognitivno prevrednotenje. Med posameznimi čustvi so razlike med uporabo posameznih strategij uravnavanja čustev in njihovo kratkoročno ter dolgoročno učinkovitostjo in tudi avtomatiziranostjo izbire posamezne strategije. Strategija prikrivanja se je po mnenju učiteljev na primer pri uravnavanju jeze izkazala za dolgoročno in kratkoročno učinkovito, pri uravnavanju žalosti pa so jo učitelji ocenili kot kratkoročno najmanj učinkovito. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo pri nadaljnjem raziskovanju smiselno ugotavljati strategije uravnavanja posameznih čustev in ne vseh čustev hkrati.20202021-02-26 04:34:37Magistrsko delo/naloga124947sl