<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124916"><dc:title>Krivda in strategije za njeno uravnavanje pri učiteljih razrednega pouka</dc:title><dc:creator>Klinc,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustva</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo čustvo krivde in njeno uravnavanje pri učiteljih razrednega pouka. Osrednji namen magistrskega dela je bil raziskati, kako pogosto in v katerih situacijah učitelji razrednega pouka doživljajo krivdo, kakšno je njihovo mnenje o vplivu krivde na opravljanje poklica, kako pogosto o krivdi razmišljajo tudi doma in ali se različne strategije uravnavanja krivde pri učiteljih povezujejo z njihovim splošnim zadovoljstvom z opravljanjem poklica. V teoretičnem delu so najprej povzete osnovne značilnosti čustev, ki zajemajo njihovo opredelitev, delitev, funkcije in področja. Nato je predstavljena skupina čustev, imenovana socialna čustva ali čustva samozavedanja, v katero spada tudi krivda, ki je osrednje čustvo naše raziskave. Opisane so strategije uravnavanja čustev po modelu Grossa in Thompsona (2007), za tem pa sledi poglavje o učitelju in njegovem doživljanju, izražanju in uravnavanju čustev (krivde). V zaključnem odseku teoretičnega dela je predstavljena povezanost med učiteljevim zadovoljstvom z opravljanjem poklica in njegovim doživljanjem čustev (krivde) v razredu. V empiričnem delu so predstavljeni načrt raziskave in dobljeni rezultati. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 100 učiteljev razrednega pouka iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Prav tako je bil v raziskavi izveden tudi strukturiran intervju s petimi priložnostno izbranimi učitelji razrednega pouka. Rezultati kvantitativne in kvalitativne analize podatkov so pokazali, da večina učiteljev razrednega pouka med opravljanjem svojega dela malokrat doživlja krivdo, o krivdi pa anketirani učitelji tudi doma malokrat razmišljajo. Učitelji so izpostavili, da krivda pozitivno in negativno vpliva na njihovo delo. Navedli so, da so najpogostejši vzroki za doživljanje krivde situacije z učenci, za uravnavanje krivde pa učitelji uporabljajo različne strategije, med katerimi je najbolj pogosta socialna opora. Med uporabo različnih strategij in splošnim zadovoljstvom z opravljanjem poklica nismo ugotovili pomembnih povezav. Ugotovitve raziskave omogočajo boljše razumevanje krivde in njenega uravnavanja pri učiteljih in so lahko osnova za nadaljnje raziskovanje področja čustev (krivde) in njihovega uravnavanja pri učiteljih in študentih, ki se izobražujejo za učiteljski poklic.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:32:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124916</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
