<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124911"><dc:title>Razvijanje fluentnosti branja pri učencih z intelektualnimi primanjkljaji</dc:title><dc:creator>Založnik,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:description>Za otroke z intelektualnimi primanjkljaji so značilne pomembno znižane intelektualne sposobnosti in prilagoditvene veščine. Njihov kognitivni razvoj je upočasnjen, kar vpliva tudi na njihov razvoj na področju bralne pismenosti. Ti otroci ostajajo na nižjih ravneh branja, kar pomeni, da njihovo branje ne dosega tekočnosti, ki je potrebna za bralno razumevanje. Zato jim branje pogosto ne služi za pridobivanje novega znanja. Kontinuirano in intenzivno izvajanje ustrezno izbranih dejavnosti lahko pomembno vpliva na izboljšanje branja. V magistrskem delu smo se osredotočili na spodbujanje bralne zmožnosti treh posameznikov z intelektualnimi primanjkljaji, ki obiskujejo četrti razred Prilagojenega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Oblikovali smo program, s katerim smo želeli dobiti vpogled v to, v kolikšni meri se bo branje teh treh posameznikov, ki imajo vidne težave na področju branja, po trimesečnem kontinuiranem programu, ki vsebuje intenzivno, vsakodnevno izvajanje vaj, namenjenih razvijanju bralne tekočnosti, izboljšalo. Pred začetkom srečanj smo preverili bralne zmožnosti učencev s posameznimi nalogami Testa motenj branja in pisanja (T-MBP) (Šali, 1975) in z besedili iz CBM-preizkusa bralne tekočnosti (Košir, 2011a). Na podlagi tega smo oblikovali bralni program. Za izboljšanje tekočnosti branja smo znotraj programa oblikovali nabor dejavnosti, ki smo jih izvajali na srečanjih s posamezniki. Za lažje spremljanje doseganja ciljev programa smo sproti beležili rezultate posameznih dejavnosti in posebnosti. Bralne zmožnosti posameznih učencev smo z istimi nalogami kot na začetku ponovno preverili še na koncu, po vseh izvedenih srečanjih. S pomočjo primerjave začetnih in končnih rezultatov testiranj smo potrdili, da vsakodnevne bralne aktivnosti pomembno vplivajo na zmanjšanje napak pri branju, na izboljšanje bralne tekočnosti in posledično tudi na razumevanje prebranega tudi pri posameznikih z znižanimi intelektualnimi sposobnostmi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:32:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
