<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124782"><dc:title>Vpliv neposredne izkušnje na izražanje stališč in strahu osnovnošolcev do živali</dc:title><dc:creator>Zadravec,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>strah</dc:subject><dc:subject>gnus</dc:subject><dc:subject>neposredna izkušnja</dc:subject><dc:subject>živali</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:description>Na področju izobraževanja vse večji pomen za kakovostno učenje ima neposredna izkušnja. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako osnovnošolci ocenjujejo čustvi strahu in gnusa do določenih živali, kako prisotnost ali odsotnost neposrednih izkušenj z živalmi vpliva na izražanje strahu pri učencih in ali dekleta izražajo višji strah do živali kot fantje. Vrednotili smo tudi učinek števila neposrednih izkušenj na izražanje stališč učencev do živali in ali se stališča učencev do živali razlikujejo glede na spol in starost učencev. V ta namen smo pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega smo pridobili čim bolj objektivno sliko o posameznih skupinah. V raziskavi je sodelovalo 329 učencev dveh osnovnih šol. Ugotovili smo, da učenci imajo kar dosti neposrednih izkušenj z večino živali (več kot 50%). Učenci so ocenili da se najbolj bojijo živali, ki bi lahko povzročile fizične poškodbe (morski pes, škorpijon, medved, kača), gnusijo pa jim se predvsem tiste živali, ki se jim zdijo sluzaste in na videz neprijetne (ščurek, pajek, podgana, klop, škorpijon, krastača, meduza, kača, žaba, polž). Dekletom se v povprečju vse vrste živali bolj gnusijo in se jih bolj bojijo kot fantje. Prisotnost ali odsotnost neposrednih izkušenj z živalmi tudi pomembno vpliva na izražanje strahu do živali. Učenci, ki so imeli stik z večjim številom živali, so v povprečju pokazali tudi bolj pozitiven odnos do živali. Na izražanje stališč do živali vplivata spol (dekleta izražajo bolj pozitivna stališča do živali, čeprav so izkazala večji strah do le-teh) in starost učencev (mlajši učenci izražajo bolj pozitivna stališča do živali kot starejši učenci). Menimo, da je pomembno, da učenci že v času osnovnošolskega izobraževanja pridobijo čim več informacij o določeni živali in neposrednih izkušenj z njo ter razvijejo pozitivna stališča do nje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-18 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124782</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
