<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124758"><dc:title>Določitev karakterističnih temperatur (likvidus in solidus) nikelj-krom-železovih zlitin z uporabo DTA</dc:title><dc:creator>Trako,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DTA</dc:subject><dc:subject>ETA</dc:subject><dc:subject>Thermo-Calc</dc:subject><dc:subject>nikljeve zlitine</dc:subject><dc:subject>likvidus temperatura</dc:subject><dc:subject>solidus temperatura</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil prepoznati osnovne termične efekte z beleženjem likvidus in solidus temperatur, ter določiti optimalni program segrevanja in ohlajevanja pri beleženju DTA signalov nikelj – krom – železovih zlitin. Problematika določevanja karakterističnih temperatur, Tliq. se pojavlja pri zlitinskih sistemih z nizko vrednostjo latentne toplote, HL, predvsem pri strjevanju in s tem povezano histerezno detekcijo likvidus temperature. Za uspešno izdelavo posameznih vrst nikljevih zlitin je določitev likvidus temperature, Tliq., ključnega pomena. Na podlagi likvidus temperature se določijo posamezna temperaturna področja, kjer vršimo posamezne tehnološke operacije sekundarne metalurgije (kot je oksidacija, rafinacija, in podobno) in tudi nastavitev parametrov za kontinuirno ulivanje slabov. Vse našteto pa neposredno vpliva na kakovost izdelane zlitine. Zadnje predvsem v smislu kontrole razvoja lite strukture v obliki makro in mikro izcejanja izdelanih slabov (kot polprodukta) z neposrednim vplivom na preoblikovanost pri vročem valjanju končnih produktov (nekonsistentno utrjevanje, poprava, rekristalizacija).
Na podlagi kemične analize na niklju bogatih zlitin v času industrijske izdelave smo s komercialnim programom za simuliranje termodinamskega ravnotežnega strjevanja (Thermo-Calc) izračunali ravnotežni potek strjevanja in izrisali potrebne ravnotežne fazne diagrame. Prav tako smo odvzete vzorce zlitin analizirali z enostavno termično analizo (ETA), pri čemer smo posneli ohlajevalne krivulje in iz njih določili karakteristične točke strjevanja. Z metodo diferenčne termične analize (DTA) pa smo potrdili potek taljenja in strjevanja in s tem določili temperaturni interval strjevanja. Mikrostrukturo vzorca smo analizirali z uporabo OM analize.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-15 12:05:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124758</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>