Kombinirane intervencije pri pisarniških delavcihMotoh, Bernardka Magdalena (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijasedentarno vedenjepisarniško delotelesna dejavnostergonomijaUvod: Za sodoben način življenja je značilno, da je delovno mesto vse bolj sedeče in manj aktivno. Vse večja uporaba računalnikov, dodatno prispeva k tako imenovanem sedentarnemu načinu življenja. Zato je, poleg zmanjšanja sedentarnosti tudi ergonomsko delovno mesto, zelo pomemben dejavnik za preprečevanje poškodb na mišično-skeletnem sistemu. Namen: Zanimalo nas je, ali se je z izvajanjem kombiniranih intervencij sedentarnost doma in na delovnem mestu zmanjšala in ali se je telesna dejavnost povečala in za koliko. Ugotavljali smo, ali so preiskovanci po intervenciji delovno mesto uredili ergonomsko ustreznejše in če se je po tem spremenilo mišično neudobje. Metode dela: Za diplomsko delo je bil izbran kvantitativni raziskovalni pristop - eksperiment. Sodelovalo je 12 preiskovancev v intervencijski in 16 v kontrolni skupini, vsi so izvajali pisarniško delo. Intervencijska skupina je prejela kombinirane intervencije za zmanjšanje sedentarnega vedenja: edukacija o sedentarnem vedenju, ergonomiji in aktivnem odmoru in mobilno aplikacijo. Čas sedentarnega vedenja se je meril s pospeškometrom ActivPal, telesna dejavnost v minutah pa z Actigraphom. Kontrolna skupina, ni prejela nobene intervencije. Mišično neudobje se je ugotavljalo z modificirano Corleltt metodo. Rezultati: Statistična analiza rezultatov ni pokazala statistično značilne razlike časa sedentarnosti pred in po intervenciji na delovnem mestu in doma. Prav tako ni bila izkazana razlika v telesni dejavnosti preiskovancev. Delovno mesto je bilo ergonomsko urejeno že pred intervencijo. Razprava in zaključek: Intervencije, ki vključujejo zgolj edukacijo, bistveno ne zmanjšajo sedentarnega vedenja. Preiskovanci so izrazili boljše zavedanje o sedentarnem vedenju v povezanosti z zdravjem in dobrem počutjem. Tuje študije izkazujejo pomembno vlogo delovnega terapevta pri prilagajanju delovnega mesta. V nadaljnjih raziskavah, bi bilo smiselno pozornost nameniti aktivnemu odmoru in kombiniranim intervencijam, v katerih bi lahko sodeloval tudi delovni terapevt.[B. M. Motoh]20212021-02-12 07:45:44Diplomsko delo/naloga124718sl